V primeru, če med postopkom pride do delnega umika tožbe, je poleg drugega odstavka 154. člena ZPP relevanten tudi prvi odstavek 158. člena ZPP, v ozadju katerega je okoliščina, da je bila vložitev tožbe potrebna za dosego izpolnitve zahtevka. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo o tem, da je bila tožba potrebna. Poleg tega pa je tudi v 155. členu ZPP predvideno, da sodišče o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči po skrbni presoji vseh okoliščin primera.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - spori iz družinskega razmerja - skupno prebivališče - stalno prebivališče - stalno prebivališče otroka - začasno prebivališče - tuje državljanstvo - tuje državljanstvo zakoncev - državljanstvo otrok - sedež in prebivališče pravdnih strank
Sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v predmetni pravdni zadevi glede razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov. Obe pravdni stranki, pa tudi njuna hčerka, imata državljanstvo Bosne in Hercegovine. Vsi trije imajo stalno prebivališče v tujini. Tožnik in njegova hčerka pa imata v Sloveniji le začasno prebivališče.
Le v primeru, če bi imela zakonca svoje zadnje stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, bi bila v skladu z določbo 68. člena ZMZPP, ob odsotnosti slovenskega državljanstva pravdnih strank, podana pristojnost slovenskega sodišča. Sklicevanje na zadnje skupno prebivališče, pri čemer ni sporno, da je govora le o začasnem prebivališču, ne more biti podlaga za pristojnost slovenskega sodišča.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pravica do stikov - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - največja otrokova korist
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato sodišče lahko pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Ne drži pritožbena navedba, da je lahko delež uspeha strank relevanten le za odločanje o stroških postopka v zvezi z meritornim odločanjem sodišča, ne pa tudi v zvezi z ustavitvijo postopka zaradi umika tožbe. Sodišče prve stopnje je torej v obeh sklepih (prvi se nanaša na strošek strank v zvezi s procesnimi dejanji, drugi na povračilo stroška sodne takse) pravilno upoštevalo delež uspeha strank v postopku.
nastanek obveznosti plačila sodne takse - stranski intervenient - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Taksna obveznost, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, res nastane že z vložitvijo pritožbe in ne šele z izdajo plačilnega naloga. Vendar pa, kot že obrazloženo, predstavlja pravni naslov za plačilo sodne takse plačilni nalog. Šele s plačilnim nalogom se ugotovi obstoj taksne obveznosti, njena višina in zapadlost le-te. Dokler ni ugotovljeno, ali taksna obveznost obstoji oziroma je nastala in kolikšno sodno takso je taksni zavezanec dolžan plačati, ni pogojev za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. To še posebej ne v okoliščinah obravnavanega primera, ko je stranski intervenient oprostitev plačila sodne takse predlagal podrejeno, v kolikor sodišče ne bi sledilo ugovoru zoper plačilni nalog. S slednjim si je namreč prizadeval v prvi vrsti doseči odločitev oziroma ugotovitev, da taksna obveznost za vložitev pritožbe ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018237
ZVEtL-1 člen 13, 42, 43, 46, 48. ZPP člen 76. SZ-1 člen 72.
vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - postopek določitve pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - katastrski vpis - izvedenec geodetske stroke - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - upravičeni predlagatelj postopka - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - status stranke v postopku - procesna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - etažni lastniki kot sosporniki - upravnik kot zakoniti zastopnik
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali je novo nastala parcela pripadla stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet končne odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
odškodnina - delovna nesreča - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.
ZPP člen 139, 139/6, 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba - kršitev pravil o vročanju - dejanska vročitev - odločitev brez glavne obravnave - izpodbijanje odločbe o stroških postopka
V skladu z določilom šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Ker je tožena stranka sama zatrjevala, da je vlogo prejela 16. 5. 2017, se na kršitev pravil o vročanju ne more uspešno sklicevati.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - kriteriji za odločitev o stroških - načelo uspeha - povod za tožbo - ugovor tretjega - izločitvena pravda - sosporništvo - delitev stroškov po enakih delih
Pravna teorija in sodna praksa v tovrstnih pravdah ugotavljata, da je uporaba 160. člena ZPP, glede na sedanjo ureditev, omejena predvsem na izvršilni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Neizplačevanje (dela) plače oziroma neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je lahko sicer razlog za drugačne sankcije zoper toženo stranko (npr. izredna odpoved delavca po 111. členu ZDR-1, kazenski postopek ali pa za delovni in davčni inšpekcijski nadzor), ni pa to razlog, da bi lahko tožnica zakonito odklonila odrejeno delo.
ZSReg člen 29, 33, 33/2, 34, 36, 36/1. ZGD-1 člen 394.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - neveljavnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - razlogi za izpodbojnost - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - pravne posledice ničnosti
Kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti sklepa skupščine iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se namreč neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oprava naroka v odsotnosti stranke - odgovor na tožbo - pristnost podpisa - nevložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaza - branje zapisnika o zaslišanju - soglasje za branje zapisnikov - zaslišanje prič v drugem postopku
Sodišče (sodnik) prebere zgolj zapisnike o zaslišanjih, ki jih je opravil drug sodnik, v primerih iz 217. in tretjega odstavka 302. člena ZPP. V nasprotnem primeru pa brez ustreznega strinjanja pravdnih strank predlaganih zaslišanj ne more kar sam nadomestiti z branjem zapisnikov o zaslišanjih teh istih oseb, ki so bila opravljena v drugem postopku. Da bi bilo takšno strinjanje (soglasje) pravdnih strank v konkretnem primeru podano, ni razvidno, niti sodišče prve stopnje tega ne navaja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - bivalni prostor - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, iz katerih med drugim izhaja, da je imel tožnik večino časa, ko je bil v priporu, na voljo zgolj 3,168 m2 osebnega prostora, kar je le malo več kot 3 m2, ko se po stališču ESČP vzpostavi domneva kršitve 3. člena EKČP, ki jo država lahko izpodbije, če izkaže, da je ponavadi kratkotrajno in ne preveliko pomanjkanje prostora nadomestila z drugimi okoliščinami, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je imel tožnik prostega izhoda iz sobe v povprečju pet ur dnevno, pravilno presodilo, da je prišlo do kršitve tožnikovega osebnega dostojanstva zaradi razmer v priporu. Pri tem je pravilno poudarilo, da večje število oseb v prostoru ne zmanjša zgolj prostora, ki bi tožniku pripadal, temveč poslabša tudi zrak, povečuje hrup in temperaturo v sobi, moti nočni počitek, zmanjša zasebnost, priporniki so bolj razdražljivi in prihaja do pogostejših nemirov. Ker takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora, ne drži pritožbena navedba, da neugodne posledice, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, v tožnikovem primeru niso presegle neizogibne ravni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018827
ZZZDR člen 3, 51, 56, 63. ZFPPIPP člen 261, 302, 302/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj terjatve - solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - učinkovanje sodbe zoper drugega zakonca - solidarni dolžnik - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - prenehanje zakonske skupnosti - razpad življenjske skupnosti - prenehanje terjatve zaradi pobota - učinek začetka stečajnega postopka - stečajni dolžnik - priznana terjatev v stečajnem postopku - izostanek dokazne ocene - izostanek obrazložitve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podjem lekarne je nastal in se razvijal v času zakonske zveze toženca in S. S., z delom vsaj enega od zakoncev, zato vložek posebnega premoženja lahko vpliva le na velikost deleža zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranja pa položaja posebnega premoženja in tudi ne vpliva na višji delež na posameznem premoženju.
Ker je terjatev tožnice nastala v času formalnega obstoja zakonske zveze, je dokazno breme, da je zakonska skupnost dejansko prenehala, v celoti na tožencu. Gre za izjemo od ureditve režima zakonske zveze, kot jo opredeljuje ZZZDR, ki jo je treba obravnavati restriktivno.
Toženec svoji odgovornosti za vtoževano obveznost nasprotuje tudi iz razloga, ker naj bi terjatev tožnice prenehala zaradi zakonskih učinkov začetka stečajnega postopka. Po določilu 261. člena ZFPPIPP veljata namreč terjatev upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika za pobotani, če ne gre za terjatvi nastali po začetku stečajnega postopka. V takšnem primeru stečajni upnik terjatve ni dolžan prijaviti v stečajnem postopku. V obravnavani zadevi iz predloženih listin izhaja, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila vtoževano terjatev, ki ji stečajni upravitelj ni nasprotoval, prerekal pa jo je drug upnik, in sicer družba C., d. o. o., katere družbenik je (v postopku neprerekano) tudi toženec. Omenjena družba je bila napotena, da v roku 30 dni vloži tožbo na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve po drugem odstavku 302. člena ZFPPIPP. V postopku je bilo neprerekano, da takšne tožbe napoteni upnik ni vložil, zato terjatev po četrtem odstavku citiranega člena velja za priznano. To izključuje tezo, da je prenehala s pobotom. Tako ugotovljeno terjatev je stečajni upravitelj dolžan upoštevati pri glavni razdelitvi ter je upnik pridobil pravico do poplačila iz stečajne mase. Ugovor toženca o zakonskem pobotu je tako neutemeljen iz že omenjenega razloga.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških.
Od razjasnitve dejstva, ali sta bila toženki tožba in poziv na odgovor pravilno vročena, je odvisno, ali je izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljati, ali je imela toženka realno možnost, da se je ob vsej potrebni skrbnosti s tožbo in pozivom, da nanjo odgovori, seznanila.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika A. d. d. ni štela za prijavljeno in posledično v stečajnem postopku tudi ne bo mogla biti upoštevana kot priznana in vsaj delno poplačana zaradi strokovne napake prvega toženca, vendar pa je zahtevek tožeče stranke preuranjen, saj škoda še ni nastala, prav tako še ni znan obseg škode. Tožeča stranka bi po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 tudi v primeru pravilno prijavljene in v stečajnem postopku priznane terjatve popravek obračuna plačanega DDV od te terjatve do A.-ja lahko zahtevala šele po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka nad A. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo kot preuranjeno.
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 v delu, ko je ugotavljalo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi tožeča stranka sploh bila upravičena do zmanjšanja obračuna DDV, pri čemer je pravilno ugotovilo, da glede na dejstvo, da je tožeča stranka obračunani DDV od predmetne terjatve že plačala, bi lahko popravila (zmanjšala) obračun DDV šele po pravnomočnosti sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka. Nasprotno bi veljalo le v primeru, če bi tožeča stranka DDV že obračunala, vendar pa še ne plačala.
Ugovorne navedbe o neprejemu celotnega zatrjevanega zneska posojila, o oderuških obrestih in o ničnosti sklenjene pogodbe je sodišče pravilno in obrazloženo zavrnilo s sklicevanjem na načelo stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov.
Za obveznost dolžnice kot subsidiarne porokinje velja dveletni zastaralni rok po drugem odstavku 1034. člena OZ. Upnik je uveljavljal pretrganje dveletnega zastaralnega roka z dolžničinimi delnimi plačili, kot izhajajo iz tabele, ki jo je priložil že k predlogu za izvršbo, dolžnica pa je šele v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor navedla, da naj bi bila ta plačila izvedena na račun notarskega zapisa SV 002 in ne na račun njene poroštvene obveznosti. Dolžnica bi morala te navedbe podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj gre za dejstva, ki so ji bila poznana že takrat (upnik je namreč dinamiko delnih plačil pojasnil že v predlogu za izvršbo in bi dolžnica že takrat lahko oziroma morala uveljavljati, da se plačila nanašajo na drugo terjatev). Posledično je dolžnica s temi navedbami prekludirana.
Stranka mora kršitev določb postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Ker je upnik že v predlogu za izvršbo kot prilogo le-tega določno označil tabelo plačil, je bilo dolžnici že ob prejemu sklepa o izvršbi, katerega sestavni del je tudi predlog, znano, da so bile k predlogu priložene tudi priloge. V kolikor ji te priloge res niso bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi, bi dolžnica morala to uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Za terjatve, ugotovljene v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, velja desetletni zastaralni rok, ki v konkretnem primeru še ni potekel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019840
ZDR člen 182, 182/1.. ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131, 352.
odškodninska odgovornost delavca - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje
Zastaranje za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva - ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Bistveno je, da je škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale.
Ker ni šlo za razpolaganje s substanco zapuščine, s temeljnimi sestavinami zapuščine oziroma za izvrševanje vseh upravičenj, ki izvirajo iz pravic, ki sestavljajo zapuščino, pač pa zgolj za razpolaganje s sorazmerno majhnim delom zapuščine le za pogrebne stroške (kar je dolg zapuščine) in za pokritje mesečnih tekočih stroškov, kar pa sodi k ukrepom za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD, se je vdova dediščini lahko odpovedala.