ZSReg člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 8, 8/5, 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 10a.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis izbrisa odsvojitelja poslovnega deleža - omejitve za pridobitev statusa družbenika - načelo publicitete
Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov. Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet.
To pomeni, da pri d.o.o. v nobeni fazi (ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije, ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek. Tak je tudi primer vpisa družbenika in njegovega 100 % poslovnega deleža v primeru odsvojitve poslovnega deleža.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 428, 428/1, 428/1-2, 433, 433/1, 439, 440. ZGD člen 58, 58/1, 58/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - izbrisni razlog - pravni interes predlagatelja - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Upravičeni predlagatelj je kot oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (subjekta vpisa) lahko predlagal začetek postopka izbrisa (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP). Predlagatelj je torej lahko uveljavljal svoje procesno upravičenje le iz izbrisnega razloga, ker je subjekt vpisa posloval na naslovu, za katerega ni imel dovoljenja lastnika objekta.
Predlagatelj je svoje procesno upravičenje imel ob vložitvi predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra do trenutka, ko je registrsko sodišče s sklepom Srg 2018/27501 z dne 11. 7. 2018 pri subjektu vpisa izdalo sklep o vpisu spremembe poslovnega naslova. Predlagatelj od navedenega trenutka dalje procesnega upravičenja ne more zadržati, ne glede na dejstvo, da je subjekt vpisa res po izteku ugovornega roka spremenil svoj poslovni naslov.
Predlagatelj namreč nima procesne legitimacije vplivati na začetek postopka izbrisa subjekta vpisa na podlagi drugega izbrisnega razloga, ampak mu zakon to upravičenje daje le za vložitev predloga, da domnevno obstaja izbrisni razlog po drugi alineji 2. točke drugega odstavka v zvezi z 2. točko prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Medtem ko je sodišče prve stopnje tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017553
OZ člen 619, 648. ZPP člen 285, 287, 287/2.
podjemna pogodba - vsebina obveznosti - končni rezultat - končanje posla - obligacija končnega rezultata - odstop naročnika od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstopna pravica - pravica do plačila - sodba presenečenja - breme dokazovanja - drugačna pravna presoja dejanja - materialno procesno vodstvo - enakost orožij med strankama - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Podjemnikova storitvena obveznost ima značilnosti obligacije rezultata (uspeha). Merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil svojo obveznost, je samo končni rezultat (uspeh) njegove storitve in s tem uresničen končni interes naročnika.
Podjemnik nosi tveganje za uspeh svojega delovanja.
Glede na pojasnjeno zato v obravnavani zadevi ni odločilno, da je tožeča stranka z rešitvijo, ki jo je toženi zagotovila do 24. 12. 2015 oziroma do toženkinega odstopa od pogodbe, omogočila poslovanje v skladu s takrat veljavnimi predpisi, kot tudi ne, da je to rešitev tožena stranka uporabljala, pač pa je odločilno, da sta obe stranki šteli, da omenjena rešitev ne ustreza končni rešitvi v smislu predmetne podjemne pogodbe.
Breme dokazovanja omejitve podjemnikove pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani slednjega (tožene stranke) samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
Za sodbo presenečenja bi šlo, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko „voditi za roko“ in da bi ji celo moralo predlagati, točno katera dejstva naj zatrjuje in točno katere dokaze naj predlaga. To tudi sicer ni mogoče, saj dejstva in dokaze pozna samo stranka in ne v naprej sodišče. Na tak način bi sodišče s stranko navezalo takšen dialog, da bi prevzelo vlogo njenega odvetnika, s čimer bi kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti, porušeno pa bi bilo tudi načelo „enakosti orožij“ pravdnih strank.
ZVis člen 10, 10/4. ZSReg člen 29, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 77.
vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe firme - fakulteta - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo - pravni interes za vložitev pritožbe - ustanovitev univerze - akreditacija - pravna subjektiviteta univerze in članic
Članice univerze imajo pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, omejeno pravno sposobnost. Takšna omejena pravna sposobnost je predvidena že v 10. členu ZVis v primerih, kadar članice univerze, ki so bile ustanovljene v okviru univerze, izvajajo nacionalne programe visokega šolstva, za katere zagotavlja sredstva Republika Slovenija. V drugih primerih pa, kot to določa četrti odstavek 10. člena ZVis, članice univerze nastopajo v pravnem predmetu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z Aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Vpis ustanovitve Univerze, kateremu podlaga je bil Akt o ustanovitvi, ki ureja organizacijo univerze in njenih članic na opisani način, je pravnomočen. Tako univerza kot njene članice so tudi pridobile odločbo NAKVIS o akreditaciji visokošolskega zavoda, ki velja do leta 2023. Pritožnica v tem registrskem postopku zato ne more izpodbijati pravilnosti vpisa ustanovitve univerze v sodni register, niti pravilnosti odločbe NAKVIS o akreditaciji.
odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - protipravno ravnanje - nezavarovan jašek na pločniku - padec v nezavarovan jašek - denarna odškodnina - višina nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - strah
Trajanje in intenzivnost strahu sta temeljni merili za odmero odškodnine, saj sodišče za strah praviloma prisodi odškodnino, če je ta intenziven in traja dalj časa.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - spori iz družinskega razmerja - skupno prebivališče - stalno prebivališče - stalno prebivališče otroka - začasno prebivališče - tuje državljanstvo - tuje državljanstvo zakoncev - državljanstvo otrok - sedež in prebivališče pravdnih strank
Sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v predmetni pravdni zadevi glede razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov. Obe pravdni stranki, pa tudi njuna hčerka, imata državljanstvo Bosne in Hercegovine. Vsi trije imajo stalno prebivališče v tujini. Tožnik in njegova hčerka pa imata v Sloveniji le začasno prebivališče.
Le v primeru, če bi imela zakonca svoje zadnje stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, bi bila v skladu z določbo 68. člena ZMZPP, ob odsotnosti slovenskega državljanstva pravdnih strank, podana pristojnost slovenskega sodišča. Sklicevanje na zadnje skupno prebivališče, pri čemer ni sporno, da je govora le o začasnem prebivališču, ne more biti podlaga za pristojnost slovenskega sodišča.
Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.
sodna ureditev meje - javno dobro - katastrski elaborat - izvajanje katastrskih vpisov - pravica stranke do sodelovanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodna praksa je enotna, da je treba iz navedenih razlogov pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.
plačilo razlike plače - določitev količnika - izobraževanje - akreditacija - visokošolska dejavnost
Sporni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov. Ker je bil sporni program akreditiran, kar med strankama ni sporno, zavod pa ne, izobraževanje ni javno veljavno.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških.
Pritožbeno naziranje je zmotno, kolikor meri na določbo 312. člena OZ, ki določa, da se v poslovnih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankami, saj tožena stranka ni trdila, da je stanovanja, katerih lastnica je in za katere je tožeči stranki kot upravniku , plačevala stroške, vezane na lastništvo, tržila in s tem ustvarjala profit in šele tedaj bi se tožena stranka kot lokalna skupnost lahko štela kot gospodarski subjekt v smislu 13.člena OZ in zgolj gospodarski subjekti se smejo sklicevati na uporabo poslovnih običajev , uzanc in poslovne prakse. Vendar tudi poslovni običaji, uzance in poslovna praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pogodbenih strank, kot to zmotno meni pritožba, saj so določbe OZ in uzanc, običajev ter poslovne prakse v razmerju prirejenosti in okoliščine konkretnega primera morajo ob upoštevanju običajev, uzanc in poslovne prakse pripeljati do drugačne ureditve kot jo določa OZ.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - stečajni dolžnik - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - ugovor upnika - ugovor zoper sklep o prodaji
V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
Pritožnik bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka.
ZKP člen 18, 18/2, 340, 340/4. URS člen 22, 23, 25.
izločitev dokazov - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - pravica do zasebnosti - pričakovanje zasebnosti - utemeljeno pričakovanje zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti
Čeprav si je obtoženec z dovoljenjem sina lastnika nepremičnin v sobi v prvem nadstropju stanovanjske hiše uredil začasni nezaklenjeni prostor za bivanje, ni mogoč zaključek, da je upravičeno pričakoval zasebnost pri uporabe sobe in da so bili zato v njej najdeni dokazi - droga pridobljeni nezakonito, ker policisti niso imeli njegovega dovoljenja, da bi v sobo vstopili. Obtoženec je namreč v navedeno sobo le občasno prihajal ter niti ni imel ključa vhodnih vrat stanovanjske hiše in bil tako ob svojih naključnih prihodih odvisen od prisotnosti dejanskih stanovalcev hiše, na tem naslovu pa ni bil niti stalno niti začasno prijavljen, poleg tega pa je v istem prostoru hranila svoje predmete tudi solastnica stanovanjske hiše. Obtoženec tako ni imel niti dejanskega niti pravnega statusa podnajemnika, ker ni plačeval niti uporabnine niti najemnine in glede na navedeno ni mogoče sklepati, da je v sobi upravičeno pričakoval popolno zasebnost s strani solastnika stanovanjske hiše. V sobi najdeni predmeti so bili torej kot dokaz pridobljeni na zakonit način, saj obtoženec s strani solastnika stanovanjske hiše ni mogel upravičeno pričakovati popolne zasebnosti ter zato zaznava policistov, ki je bila podlaga za izdajo odredbe za hišno preiskavo, ni bila posledica kršitve obtoženčevih ustavnih pravic, kot napačno razloguje sodišče prve stopnje v izpodbijani oprostilni sodbi, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo utemeljeni pritožbi državne tožilke ter sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, med katerim bo moralo dokazno oceniti tudi vse nezakonito izločene dokaze in šele nato sprejeti odločitev o obtoženčevi krivdi.
Sodišče prve stopnje je za razveljavitev plačilnega naloga z dne 13. 9. 2018 imelo pooblastilo v zakonu. ZST-1 namreč v petem odstavku 34.a člena določa, da če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena tega zakona razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika A. d. d. ni štela za prijavljeno in posledično v stečajnem postopku tudi ne bo mogla biti upoštevana kot priznana in vsaj delno poplačana zaradi strokovne napake prvega toženca, vendar pa je zahtevek tožeče stranke preuranjen, saj škoda še ni nastala, prav tako še ni znan obseg škode. Tožeča stranka bi po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 tudi v primeru pravilno prijavljene in v stečajnem postopku priznane terjatve popravek obračuna plačanega DDV od te terjatve do A.-ja lahko zahtevala šele po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka nad A. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo kot preuranjeno.
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 v delu, ko je ugotavljalo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi tožeča stranka sploh bila upravičena do zmanjšanja obračuna DDV, pri čemer je pravilno ugotovilo, da glede na dejstvo, da je tožeča stranka obračunani DDV od predmetne terjatve že plačala, bi lahko popravila (zmanjšala) obračun DDV šele po pravnomočnosti sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka. Nasprotno bi veljalo le v primeru, če bi tožeča stranka DDV že obračunala, vendar pa še ne plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017664
SPZ člen 73, 73/1, 74, 75, 75/1, 83, 99, 99/2. OZ člen 131, 216. ZPP člen 8, 254, 254/2, 286b, 337, 337/1.
sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - škoda - odškodninska odgovornost - prepoved bodočega vznemirjanja - ponovitvena nevarnost - odstranitveni zahtevek - pravica odstraniti veje - pritožbene novote - pasivna legitimacija - lastnik - neposredni posestnik - trditveno in dokazno breme - ugovor izpolnitve - stroški postopka - delni uspeh - vzročna zveza - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Lastnik sosednjega zemljišča, ki mu drevo soseda povzroča prepovedane imisije, ima poleg upravičenj po 83. členu SPZ (zlasti, če jih sam zaradi sosedovega nasprotovanja ne more uresničiti) tudi negatorno imisijsko varstvo po splošnih pravilih 73. in 75. člena SPZ. Slednje vključuje zahtevek, da toženec nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Odstranitev motečih vej v sosedovem zračnem prostoru in korenin, ki rastejo v sosednjo nepremičnino, je v prvi vrsti dolžnost lastnika drevesa.
Zaslišanje izvedencev po drugem odstavku 254. člena ZPP sodišče opravi med več v sodnem postopku postavljenimi izvedenci, če se njihova mnenja bistveno razlikujejo. Strokovnjak, ki ga je tožeča stranka angažirala pred pravdo, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bil izvedenec v tem postopku. Šlo bi lahko kvečjemu za izvedeno pričo, ki bi jo sodišče zaslišalo, če bi bil tak dokazni predlog postavljen pravočasno.