premoženjska škoda - dodatek za nego otroka - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
V ustaljeni sodni praksi so izoblikovani standardi za presojo protipravnih ravnanj državnih organov pri izvajanju oblastne funkcije ob izdaji posamičnih upravnih aktov. Vsaka zmotna uporaba materialnopravnega predpisa ali kršitev procesnega prava, še ne pomeni protipravnosti in naslova civilnega delikta. Potrebna je kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Da bi bilo mogoče ravnanje toženih strank šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oz. arbitrarno. Brez razumnega razloga bi moralo odstopati od običajne metode dela ali potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je center za socialno delo pri izvajanju svoje funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi bilo njegovo ravnanje potrebno šteti za protipravno v smislu standarda za odškodninsko odgovornost.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 283.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - pravna oseba - predsednik nadzornega sveta
Skladno z 283. členom ZGD-1 je predsednik nadzornega sveta nasproti tožniku kot članu uprave zastopal toženo stranko, nadzorni svet pa je bil tudi pooblaščen za odpoklic direktorja ter podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil predsednik nadzornega sveta z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je bil že tedaj ugotovljen razlog za izredno odpoved pri toženi stranki. Subjektivni rok 30 dni je potekel najkasneje konec oktobra 2016. Odpoved, podana s strani nove uprave v mesecu marcu 2017, je zato prepozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016926
SPZ člen 70, 70/1, 70/4, 70/5. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/6.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - izdelava elaborata parcelacije - izdelava elaborata - izvedba naroka - pogoji za izvedbo naroka - fizična delitev stvari - civilna delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Ob ugotovitvi, da so solastne nepremičnine fizično deljive, delitev na način, kot jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, to je, da v izključno last prejeme vse nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, ne pride v poštev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k fizični delitvi solastnih nepremičnin s parcelacijo in novo nastale parcele med predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko razdelilo glede na izkazan interes in solastniški delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019284
OZ člen 18, 51, 51/1, 58, 104, 352. ZOR člen 1035, 1065. ZPP člen 11, 287, 287/2.
kršitev pogodbe - privolitev v napako - pravilo volenti non fit iniuria - zastaranje - zavrnitev dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti postopka - pogodbena odškodninska odgovornost - kreditna pogodba - pogodba o denarnem depozitu - obličnost - načelo afirmacije pogodb - teorija o realizaciji pogodbe - konkludentna ravnanja - gradbeno dovoljenje - izpolnitev z zamudo
Pisnost pogodbe ni pogoj za njeno veljavnost ter veljavnost njenih kasnejših sprememb.
Sklenjena ustna pogodba ali konkludentna dejanja sta dva različna instituta, pri čemer je iz obrazložitve sodišča prve stopnje nedvomno jasno, da je v predmetni zadevi šlo za konkludentna ravnanja strank in ohranitev spremenjene pogodbe v veljavi na podlagi teh ravnanj.
Do nepravilnega ravnanja s strani tožene stranke pri izplačevanju kredita je sicer res prišlo, vendar je v takšno nepravilno izpolnitev tožeča stranka privolila oz. je z njo soglašala, s čimer je bila kršitev sanirana.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - iztekanje vode - vplivi na sosednje nepremičnine - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - poseg v tujo lastnino - vznemirjanje kot pravni standard - obremenjena nepremičnina - služnostna pravica - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - nevknjižena stvarna pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - poizvedovalna dolžnost
Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti.
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
Utemeljeno tožnik izpodbija datum sodne razveze, ki ga je sodišče prve stopnje vezalo na datum, ko je bil izrečen ukrep približevanja. Ta ukrep je ključna okoliščina, ki vpliva na presojo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče, vendar je to relevantno zlasti z vidika, da ta ukrep onemogoča reintegracijo, ni pa nujno na ta ukrep vezati same sodne razveze. Četudi ključna okoliščina, ki nalaga reintegracijo, nastane še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, to ne pomeni, da mora biti tudi pogodba o zaposlitvi razvezana že s tem datumom. Ukrep sam po sebi ni ovira za priznanje pravic iz delovnega razmerja v času trajanja ukrepa.
soposest - motenje posesti - dostop do objekta - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - parkiranje - zadnje posestno stanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica občasno dostopala do vhoda v hišo ne le peš, ampak tudi z avtom in je s tem pridobila soposest, je toženec s postavitvijo verige tožnici to posest odvzel. To še ne pomeni, da ima pravico parkiranja pred vhodom, ampak ima tako, kot glasi zahtevek, pravico neoviranega dostopanja.
varstvo posesti - motenje posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - pravni interes za sodno varstvo - pritožbena obravnava
Pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
Za obstoj pravnega interesa za sodno varstvo zadostuje, da je toženec samovoljno posegel v obstoječe posestno stanje. Tožba zaradi motenja posesti je namreč dana posestnikom prav zaradi preprečevanja in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje.
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 5, 5/2, 34, 34/1. ZP-1 člen 144, 144/5.
stroški kazenskega postopka - povrnitev stroškov kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - sodna taksa - predlog za obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga
V četrtem odstavku 95. člena ZKP je določeno, da se lahko predlog za oprostitev, odložitev oziroma obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, med katere spada tudi sodna taksa, poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. V ZST-1 pa je v drugem odstavku 5. člena določeno, da je sodno takso potrebno plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu, ki v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZST-1 znaša 15 dni od vročitve plačilnega naloga.
Povsem neutemeljeno je pritožničino sklicevanje na ZP-1, ki naj bi po njenem v nasprotju z ZKP dopuščal, da lahko sodišče tudi po izvršljivosti plačilnega naloga storilcu prekrška dovoli obročno plačilo sodne takse. Pritožnica namreč spregleda, da ima ZP-1 v petem odstavku 144. člena ZP-1 identično določbo kot je v četrtem odstavku 95. člena ZKP, ki določa, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov prekrškovnega postopka potrebno podati najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016952
OZ člen 122, 124. ZZZDR člen 51, 52, 52/2, 53.
prenos pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem - soglasje drugega zakonca - neverodostojnost priče - priprava na narok - zaslišanje priče - pristranskost priče - prenos pogodbe na tretjega - načelo specialnosti
Ker gre v konkretnem primeru za vprašanje prenosa pogodbenega razmerja z elementi skupnega premoženja, je potrebno poleg določbe 122. člena OZ uporabiti tudi določbe o skupnem premoženju zakoncev iz ZZZDR.
Dejstvo, da si je priča za potrebe priprave na zaslišanje in osvežitve spomina pripravila listine s pripombami, katerih pri samem zaslišanju ni uporabljala, še ne pomeni, da je pristranska in neverodostojna.
prevzem delniške družbe - patronatska izjava - zavarovanje posojila
Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni ugotoviti, da je tožnik vedel za kakšen namen so bila dana njegova sredstva in je vedel, da posojilojemalca ne bosta mogla vrniti posojil, posojila pa so bila uporabljena za nakup delnic in prevzem tožene stranke, pravilno zaključilo, da pomeni njegov pristanek na zavarovanje terjatve iz naslova danih posojil s patronatsko izjavo (ki jo je sam izposloval) njegovo zavestno sodelovanje pri prepovedani finančni asistenci iz 248. člena ZGD-1, saj se je s patronatsko izjavo želelo doseči učinke, ki jih navedena določba prepoveduje to je, da bi tožena stranka sama financirala lasten prevzem oziroma pridobitev njenih delnic. Sankcija ničnosti določena v citirani določbi se tako nedvomno razteza tudi na tožnika kot prejemnika zavarovanja iz prepovedane finančne asistence, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
BBHSZ člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-1 člen 110.. ZPIZ-2 člen 392.
vdovska pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V postopku ponovne odmere pokojnine vdovska pokojnina tožnici pri slovenskem nosilcu zavarovanja, torej tožencu, ni bila priznana. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 3. 12. 2013, ki ni predmet tega postopka, je bila potrjena odločba z dne 20. 9. 2013, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker pogoji za priznanje obravnavane pravice po slovenski nacionalni zakonodaji, torej iz 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 392. členom ZPIZ‑2 na dan 1. 7. 2008 niso izpolnjeni. Pravica do vdovske pokojnine je bila torej tožnici po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH pravnomočno zavrnjena. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno. Pomeni namreč, da ostane vdovska pokojnina trajna obveznost tujega, torej bosansko hercegovskega nosilca zavarovanja, in ni podlage za njeno priznanje pri tožencu. Pravnomočna zavrnitev pravice do vdovske pokojnine po 37. členu Sporazuma pa pomeni tudi, da morajo pritožbena izvajanja v zvezi z uporabo 3. alineje 1. odstavka oziroma 6. odstavka 110. člena ZPIZ-1 ter dopolnitvijo 48 let starosti pred 31. 8. 2008 v obravnavanem primeru ostati brezuspešna. Izpodbijani zavrnilni odločbi sta torej pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter priznanje vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela pa utemeljeno zavrnjen.
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah 333. in 343. člena ZPP. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni s tem zakonom določen kakšen drug rok. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnika zoper sodbo pritožbenega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo, saj je bila pritožba vložena dne 16. 3. 2018 zoper sodbo vročeno tožniku dne 29. 8. 2017, prepozna.
Hujša kršitev moralnih dolžnosti je pravni standard, ki ga mora v vsakem posameznem primeru napolniti sodišče po presoji okoliščin konkretnega primera. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da teže vzrokov za razdedinjenje ni mogoče obravnavati le kot izraz nenaklonjenosti zapustnika do dediča, ampak morajo imeti ti vzroki tak pomen in tako težo, da dediču ne gre (niti) z zakonom zagotovljen nujni delež. Vzroke za razdedinjenje je zato treba razlagati ozko, iti pa mora za hujše kršitve (tudi) po merilih širše družbene morale. Kot hujša kršitev moralne dolžnosti dediča do zapustnika se šteje zlasti grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni ali težavah, opustitev obiskov in podobno ravnanje.
nasprotna izvršba - res iudicata v izvršilnem postopku - ugovor plačila v izvršbi
Z ugovorom dolžnika se odloči o vsebinski upravičenosti upnika do zahtevane prisilne izvršbe. Takšna odločitev ni samo formalno (nemožnost izpodbijanja z rednimi pravnimi sredstvi) ampak večkrat tudi materialno pravnomočna v okviru obravnavanih ugovorov, kot na primer v primeru ugovora poplačila. Pravnomočnost ne izključuje samo uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je s prejšnjim v neposrednem nasprotju. V danem primeru, ko je bilo v sklepu o ugovoru torej ugotovljeno, da je bila terjatev plačana s plačilom zneska 2.500,00 EUR dne 20. 3. 2012, da torej upnikov zahtevek za izvršbo ni (več) utemeljen, bi šlo za kršitev načela ne bis in idem, če bi sodišče ugotovilo, da ni prišlo do preplačila terjatve, ker plačila zneska 2.500,00 EUR ni bilo. Upnikov ugovor zoper predlog za nasprotno izvršbo, ker naj znesek 2.500,00 EUR ne bi bil plačan, nasprotuje dolžničinemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, ker je bil znesek 2.500,00 EUR plačan. Povedano drugače: odločitev o neupravičenosti dolžnice do povrnitve tistega, kar je bilo v izvršbi odtegnjeno, bi nasprotovala odločitvi o vsebinski neupravičenosti upnika do realizacije izvršbe.
obseg zapuščine - denarna sredstva - darilo - pravni interes za pritožbo - pritožbene novote
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist
motenje posesti - motilno ravnanje - dokazi in dokazovanje - motilec posesti - ugovor pasivne legitimacije - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potrebni stroški postopka
Da bi bilo dejanje motilno, mora namreč priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Stranka ima v postopku sicer pravico izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženca v postopku nista zatrjevala.
odločitev o pravdnih stroških - takojšen umik - načelo uspeha
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 40 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje potrebnosti stroškov.