kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje stvari
Obtožni predlog očita obdolžencu kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, in sicer prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari. Sam izraz poškodovanja predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari. Državni tožilec bi torej moral navesti zakaj so vrata bila delno uničena (npr. se niso dala več zapreti, bila so zvita …) ali njihovo okvaro (na njih je poškodovan lak, barva in podobno). Državni tožilec v obtožnem aktu ni opisal konkretnih okoliščin poškodovanja vrat, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje le abstraktna navedba, da je obdolženec vrata poškodoval, ne zadošča.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - darilo, dano enemu od zakoncev
Četudi bi tožnica dokazala, da je do nakupa zemljišča 12. 12. 2000 pridobila in tudi prihranila 75.000,00 USD kot doto in nato pridobila še v letu 2001 225.000,00 USD kot doto, ali kot dediščino, ali kot darilo (tožnica je vse te tri možne pravne naslove navajala v svoji trditveni podlagi), dne 12. 12. 2000 kupljena sporna nepremičnina in nato do leta 2009 zgrajena stanovanjska hiša glede na pridobljena zneska namenskega kredita za gradnjo v letu 2001 in 2003 in tudi porabljena za gradnjo, sporna nepremičnina ne more predstavljati posebnega premoženja tožnice.
ZZZDR člen 106, 106/5. ZPND člen 3, 3/2, 3a. ZIZ člen 272.
pogoji za izdajo začasne odredbe - pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - nasilje nad otrokom
Ena od ključnih nalog države je, da otroke zaščiti pred vsakršnim nasiljem in jim zagotovi razvoj v varnem okolju. Zakon izrecno prepoveduje vsako telesno kaznovanje otrok. Vsaka oblika izkazovanja fizične ali psihične moči odrasle osebe nad otrokom kot vzgojne metode je nesprejemljiva in nedopustna, ker so posledice, ki jih utrpi ob tem otrok, nepopravljive za njegov nadaljnji razvoj. Dokazano namreč je, da vsako nasilje, tako telesno kot katerokoli drugo, škodljivo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. S telesno kaznijo se namreč vzgaja otroka v nesamozavestno odraslo osebo, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca vedenja v družini pogosteje tudi sam posegal po tepežu kot vzgojni metodi svojih otrok.
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
ZD člen 163, 210, 210/2, 210/2-3, 210/2-5, 212. OZ člen 547, 550. ZDen člen 78, 81.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - izločitev iz zapuščine - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež - izročilna pogodba - odplačna pogodba - odpoved dedovanju - dedna pravica - kasneje najdeno premoženje - denacionalizirano premoženje - oporočno dedovanje - oporočno razpolaganje - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oporočno dedovanje denacionaliziranega premoženja
Med dediči je prišlo do spora o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. V skladu z določbo 212. člena ZD je v primeru tovrstnega spora napotitev dedičev na pravdo obligatorna, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava.
Med dediči gre za spor o vsebini pogodbe, kar je glede na trditve udeležencev v zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme le pravdno sodišče ugotavljati pravo pogodbeno voljo pogodbenikov izročilne pogodbe.
Zakonsko domnevo, da gre pri izročilni pogodbi, pri kateri preostali dediči niso sodelovali, v celoti ali delno za darilo, mora izpodbiti dedič J. D., saj preostale dediče, kljub izročilni pogodbi, ki kaže vsaj na delno odplačno pogodbo, ščiti zakonska domneva.
Večinska sodna praksa zastopa stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje: da je dedičem denacionalizacijskega upravičenca, ki so umrli pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, treba dopustiti oporočna razpolaganja tudi za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, če je to mogoče ugotoviti z razlago oporoke.
BBHSZ člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-1 člen 110.. ZPIZ-2 člen 392.
vdovska pokojnina - ponovna odmera pokojnine
V postopku ponovne odmere pokojnine vdovska pokojnina tožnici pri slovenskem nosilcu zavarovanja, torej tožencu, ni bila priznana. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 3. 12. 2013, ki ni predmet tega postopka, je bila potrjena odločba z dne 20. 9. 2013, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker pogoji za priznanje obravnavane pravice po slovenski nacionalni zakonodaji, torej iz 110. člena ZPIZ-1 v zvezi s 392. členom ZPIZ‑2 na dan 1. 7. 2008 niso izpolnjeni. Pravica do vdovske pokojnine je bila torej tožnici po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH pravnomočno zavrnjena. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno. Pomeni namreč, da ostane vdovska pokojnina trajna obveznost tujega, torej bosansko hercegovskega nosilca zavarovanja, in ni podlage za njeno priznanje pri tožencu. Pravnomočna zavrnitev pravice do vdovske pokojnine po 37. členu Sporazuma pa pomeni tudi, da morajo pritožbena izvajanja v zvezi z uporabo 3. alineje 1. odstavka oziroma 6. odstavka 110. člena ZPIZ-1 ter dopolnitvijo 48 let starosti pred 31. 8. 2008 v obravnavanem primeru ostati brezuspešna. Izpodbijani zavrnilni odločbi sta torej pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter priznanje vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela pa utemeljeno zavrnjen.
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah 333. in 343. člena ZPP. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni s tem zakonom določen kakšen drug rok. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnika zoper sodbo pritožbenega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo, saj je bila pritožba vložena dne 16. 3. 2018 zoper sodbo vročeno tožniku dne 29. 8. 2017, prepozna.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - iztekanje vode - vplivi na sosednje nepremičnine - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - poseg v tujo lastnino - vznemirjanje kot pravni standard - obremenjena nepremičnina - služnostna pravica - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - nevknjižena stvarna pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - poizvedovalna dolžnost
Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti.
Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 8 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje vidika potrebnosti stroškov.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
Utemeljeno tožnik izpodbija datum sodne razveze, ki ga je sodišče prve stopnje vezalo na datum, ko je bil izrečen ukrep približevanja. Ta ukrep je ključna okoliščina, ki vpliva na presojo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče, vendar je to relevantno zlasti z vidika, da ta ukrep onemogoča reintegracijo, ni pa nujno na ta ukrep vezati same sodne razveze. Četudi ključna okoliščina, ki nalaga reintegracijo, nastane še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, to ne pomeni, da mora biti tudi pogodba o zaposlitvi razvezana že s tem datumom. Ukrep sam po sebi ni ovira za priznanje pravic iz delovnega razmerja v času trajanja ukrepa.
soposest - motenje posesti - dostop do objekta - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - parkiranje - zadnje posestno stanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica občasno dostopala do vhoda v hišo ne le peš, ampak tudi z avtom in je s tem pridobila soposest, je toženec s postavitvijo verige tožnici to posest odvzel. To še ne pomeni, da ima pravico parkiranja pred vhodom, ampak ima tako, kot glasi zahtevek, pravico neoviranega dostopanja.
Tožena stranka se svoje obveznosti zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na specifične okoliščine, ki so povezane z življenjem in organizacijo dela v vojaški bazi na misiji v tujini. Tudi to, da imajo pripadniki v času misije zaradi specifik življenja in bivanja na misiji določeno višjo plačo, ne izključuje pravice do tedenskega počitka.
Pritožbena teza o odsotnosti toženkine profesionalne skrbnosti je v nasprotju z ugotovitvami izvedenega dokaznega postopka. Toženka je z različnimi obvestili in nenazadnje tudi splošnimi pogoji svoje komitente – s tem tudi tožnika – opozarjala o pomenu dodatnega varnostnega gesla, ki služi preprečevanju zlorab. Pritožnik je z dodatnim varnostnim geslom razpolagal, vendar pa ga ni uporabljal, zato je moč njegovo ravnanje označiti za neskrbno, s tem pa je tudi breme odgovornosti za nastanek škodnega dogodka prešlo nanj.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ravna v nasprotju s strokovnimi in poklicnimi standardi vedenja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka.
Pojasnilna dolžnost zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha.
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti glede tveganj se od zdravnika pričakuje, da pacienta seznani z rednimi tveganji posameznega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja. Opozorilo mora upoštevati tudi redka tveganja, če lahko ta v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljenja bolezni ali ga celo presegajo in bi zato lahko vplivala na pacientovo privolitev v zdravljenje.
Neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti postane odškodninskopravno pomembna šele takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojasnilna dolžnost je predpisana zato, da se pacient na podlagi relevantnih informacij lahko odloči za ali proti posegu (da lahko poda t. i. informirano soglasje). Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravljenja predstavlja kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Stranka, ki je kršila svoje pogodbene obveznosti, odgovarja za škodo, ki je s takšno kršitvijo v pravnorelevantni vzročni zvezi. Neposredni vzrok škode, ki izvira iz realiziranega tveganja, je medicinski zaplet, medtem ko ima kršitev pojasnilne dolžnosti značaj posrednega vzroka. Škode zaradi uresničenega tveganja, na katerega pacient ni bil opozorjen, zato ni mogoče avtomatično pripisati kršitvi pojasnilne dolžnosti, temveč je vzročna zveza vzpostavljena le, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost zaplet in s tem škodo preprečila. To pa je tedaj, ko bi glede na zdravstveno stanje pacienta, dosegljive oblike zdravljenja ter naravo konkretne oblike zdravljenja, njegove pričakovane pozitivne učinke in z njim povezana tveganja pravilno izpolnjena pojasnilna obveznost pri pacientu povzročila vsaj razmislek (notranji konflikt), ali naj se posegu podvrže ali ne. Če je izkazano, da pojasnilo o tveganju ne bi spremenilo toka dogodkov, ker pri pacientu ne bi povzročilo nobene dileme glede strinjanja s posegom, ni razloga za to, da bi sodišče posledice naključnega zapleta v procesu zdravljenja s pacienta prevalilo na zdravnika.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan.
Neutemeljeno je stališče, da edina družbenika ne moreta biti hkrati izključena iz družbe, kar bi pomenilo, da je družba brez družbenikov, in da naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Materialno pravo rešuje tudi to skrajno možnost v zadnji alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1.
Združevanje pravd v skladu s 300. členom ZPP je stvar materialnega vodstva sodišča prve stopnje in zavrnitev predloga za združitev ni razlog za izločitev sodnice po šesti točki 70. člena ZPP.
Višina škode v postopku ugotavljanja razlogov za izključitev družbenika sama po sebi ni bistvena, saj ne gre za odškodninski spor. Tretji odstavek 501. člena ZGD-1 razlogov ne opredeljuje, ampak navaja le nekaj primerov. Vsi ti kažejo na nezakonito in nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Taki primeri so res najbolj jasni, niso pa edini. Utemeljen razlog je tudi, da med družbeniki, ne glede na krivdo kogarkoli, obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi. V ta okvir je mogoče šteti tudi dejstva, ki ne učinkujejo neposredno v družbi, vendar se njihove posledice v družbi vseeno lahko čutijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017558
OZ člen 6, 131, 131/1.
odgovornost upravljalca in lastnika javnih cest - krivdna odškodninska odgovornost - upravljalec ceste - protipravnost ravnanja - nedopustno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrajna skrbnost - pravni standard dolžne skrbnosti - čiščenje javne površine - potrebna skrbnost - snežne razmere - izredne razmere - padec na zasneženi in spolzki površini - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Sodna praksa zastopa stališče, da standard skrajne skrbnosti ne pomeni, da mora vzdrževalec cest v vsakem času na vsakem kraju poskrbeti za očiščen pločnik oziroma cesto, saj je to ob konstantnem obilnem sneženju nemogoče in tudi nerazumno pričakovati od njega. Ob ugotovitvah, da so na cestah vladale izredne razmere (v 24ih urah je padlo 48 cm snega), da je prva tožena stranka angažirala vso razpoložljivo delovno silo, da so bili tako pločniki in njihovi sestopi dvakrat očiščeni, dvakrat pa je vzdrževalec očistil tudi ceste, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da sta obe toženki ravnali s potrebno skrbnostjo. Do tožničinega padca je prišlo po naključju, ki se je njej primerilo.