Tožena stranka se svoje obveznosti zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na specifične okoliščine, ki so povezane z življenjem in organizacijo dela v vojaški bazi na misiji v tujini. Tudi to, da imajo pripadniki v času misije zaradi specifik življenja in bivanja na misiji določeno višjo plačo, ne izključuje pravice do tedenskega počitka.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - obseg tožbenega zahtevka - vsebina tožbenega zahtevka - nedoločen in nejasen izrek - odstranitev stvari - odstranitev gradbenega materiala - delno zavrženje tožbe - poziv na popravo tožbe - dopolnitev tožbe - neodprava
Izrek sodbe mora biti sam po sebi tak, da je razumljiv in da je (vsakomur) jasno, kaj se toženi stranki s sodbo nalaga. Odsotnost podatkov o legi in obsegu nasutja, ki ga je treba odstraniti, ohranja nejasnost zahtevka.
Kljub ugotovitvam sodišča prve stopnje, na podlagi katerih bi bila tožnica upravičena do posestnega varstva po 33. členu SPZ, je sodišče njen tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da bi zaradi vzpostavitve nove življenjske skupnosti toženca z drugo partnerko prišlo do kršitve njune ustavno zajamčene pravice do zasebnosti in do nedotakljivosti stanovanja. Takšno odločitev je sprejelo neutemeljeno, saj toženec v svoji trditveni podlagi ni navedel, da v stanovanjski hiši živi z novo partnerko (o tem je izpovedal zgolj ob zaslišanju), prav tako se tudi ni skliceval, da bi mu bila z vzpostavitvijo prejšnjega stanja kršena njegova pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 8 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje vidika potrebnosti stroškov.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5, 180.. ZDSS-1 člen 73.
zavrženje vloge - poprava tožbe
Ker tožnik ni ravnal v skladu s sklepom o popravi oziroma dopolnitvi vloge, je sodišče prve stopnje zakonito postopalo po 5. odstavku 108. člena ZPP in vlogo zavrglo.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum (delne) izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik izvedel, kateri del terjatve mu je bil izplačan (zlasti če gre le za delna plačila s strani delodajalca, ne pa za izpolnitev celotne vtoževane terjatve).
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018703
ZVZD člen 5.. ZDR člen 43, 43/1, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek
Delavci so pred tožničino nezgodo, za dostop iz garderobe do skladišča, uporabljali zunanjo pot mimo klavnice, ker je bila pot po notranjosti objekta zaprta oziroma zaklenjena. Prepovedi uporabe zunanje poti mimo klavnice delavci niso dobili niti ob začetku gradnje. Delavci so hodili v skladišče, tudi v času gradnje klavnice, po zunanji poti čez gradbišče. Pri tem tožnici ni mogoče očitati, ko je hodila čez kopico odpadlega gradbenega materiala, da bi pri tem morala pokazati posebno skrbnost, saj se lahko tudi povprečno skrbnemu človeku zgodi, da se spotakne na razmetanem gradbenem materialu. Organizacija dela na način, da mora delavec v delovne prostore hoditi po gradbišču in odpadnem gradbenem materialu, ni ustrezna, zato tožnici ni mogoče očitati soprispevka k nastalem škodnem dogodku.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje stvari
Obtožni predlog očita obdolžencu kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, in sicer prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari. Sam izraz poškodovanja predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari. Državni tožilec bi torej moral navesti zakaj so vrata bila delno uničena (npr. se niso dala več zapreti, bila so zvita …) ali njihovo okvaro (na njih je poškodovan lak, barva in podobno). Državni tožilec v obtožnem aktu ni opisal konkretnih okoliščin poškodovanja vrat, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje le abstraktna navedba, da je obdolženec vrata poškodoval, ne zadošča.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89, 99, 99/2, 101.. ZS člen 113, 113/1.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - predhodno vprašanje
Tožena stranka je s tem, ko kljub temu, da je v decembru 2016 predvidela zmanjšanje števila zaposlenih za 36 delavcev, načrtovanih odpovedi ni podala hkrati oziroma naenkrat, temveč jih je raztegnila na obdobje daljše od 30 dni, to je na prvo polovico leta 2016, dejansko obšla določbe ZDR-1 o dolžnostnem ravnanju v primeru t. i. kolektivnega odpusta, to je zlasti obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom (99. člen ZDR-1) in sprejem programa razreševanja presežnih delavcev (101. člen ZDR-1). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je šlo za več odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne izpodbija, neutemeljeno pa vztraja na stališču, da je za presojo, ali gre za t. i. kolektivni odpust, bistveno zgolj število dejanskih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki pa v obravnavanem primeru, ob ugotovitvi, da je tožena stranka že v decembru 2015 predvidela odpust 36 delavcev iz poslovnega razloga, ni bistveno.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 165.. ZDR-1 člen 156.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/2.
Tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske (SV) na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe tožene stranke o posebnem pravnem in dejanskem položaju pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Tožena stranka se svoje obveznosti glede zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na okoliščine, povezane z življenjem in delom v vojaški bazi na misiji, niti s sklicevanjem na višjo plačo pripadnika SV v času misije.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - skrajšani kazenski postopek - izločitev dokazov v skrajšanem postopku - dopustnost pritožbe - dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov
V kolikor je predlog za izločitev dokazov v skrajšanem postopku podan pred začetkom glavne obravnave, je zoper sklep tako v primeru ugoditve in izločitve dokazov kot v primeru zavrnitve predloga za izločitev dokazov dopustna pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Temeljne določbe so namreč v drugem in tretjem odstavku 83. člena ZKP.
seznam dolžnikovega premoženja - (ne)sklepčnost predloga
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog meritorno presojalo in pravilno ugotovilo, da je ta vsebinsko pomanjkljiv oziroma nesklepčen, saj upnik ne navaja dejstev, ki bi utemeljevala njegov predlog. Prvi odstavek 31. člena ZIZ predpisuje dejstva oziroma okoliščine, ki jih mora upnik izkazati, da s predlogom za seznam premoženja uspe. Ker upnikov predlog le-teh ni obsegal, gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost.
nasprotna izvršba - res iudicata v izvršilnem postopku - ugovor plačila v izvršbi
Z ugovorom dolžnika se odloči o vsebinski upravičenosti upnika do zahtevane prisilne izvršbe. Takšna odločitev ni samo formalno (nemožnost izpodbijanja z rednimi pravnimi sredstvi) ampak večkrat tudi materialno pravnomočna v okviru obravnavanih ugovorov, kot na primer v primeru ugovora poplačila. Pravnomočnost ne izključuje samo uveljavljanja istovetnega zahtevka, temveč tudi uveljavljanje zahtevka, ki je s prejšnjim v neposrednem nasprotju. V danem primeru, ko je bilo v sklepu o ugovoru torej ugotovljeno, da je bila terjatev plačana s plačilom zneska 2.500,00 EUR dne 20. 3. 2012, da torej upnikov zahtevek za izvršbo ni (več) utemeljen, bi šlo za kršitev načela ne bis in idem, če bi sodišče ugotovilo, da ni prišlo do preplačila terjatve, ker plačila zneska 2.500,00 EUR ni bilo. Upnikov ugovor zoper predlog za nasprotno izvršbo, ker naj znesek 2.500,00 EUR ne bi bil plačan, nasprotuje dolžničinemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, ker je bil znesek 2.500,00 EUR plačan. Povedano drugače: odločitev o neupravičenosti dolžnice do povrnitve tistega, kar je bilo v izvršbi odtegnjeno, bi nasprotovala odločitvi o vsebinski neupravičenosti upnika do realizacije izvršbe.
obseg zapuščine - denarna sredstva - darilo - pravni interes za pritožbo - pritožbene novote
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00017658
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. ZD člen 177.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pristojnost - preizkus pristojnosti - čezmejno dedovanje - mednarodni element - običajno prebivališče - običajno prebivališče zapustnika
Sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o dedovanju zapustničinega premoženja, ker zapustničino običajno bivališče ni bilo v Republiki Sloveniji.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00016602
ZIP člen 251c, 251c/2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3, 76, 76/2. SPZ člen 266, 266/2. ZOR člen 368, 368/1, 368/2, 369, 379. OZ člen 343, 343/1, 343/2, 344, 356.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastaranje terjatve - hipotekarno zavarovanje - hipotekarna tožba - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Pravni interes za hipotekarno tožbo ima le tisti, ki še ni pridobil izvršilnega naslova, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Dolžnica neutemeljeno s sklicevanjem na institut hipotekarne tožbe odreka obravnavani hipoteki neposredno izvršljivost. Učinek izvršilnega naslova in njegove izvršljivosti ni vezan le na obligacijsko pravico (terjatev), ampak je ta zagotovljen tudi glede stvarnopravne poplačilne pravice, ki jo vsebuje hipoteka, na katero zastaranje terjatve ne vpliva. Obravnavani sporazum kot izvršilni naslov se je namreč nanašal na ustanovitev zastavne pravice in ne le na zavarovano terjatev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1.
izvedenina
V obravnavani zadevi gre dejansko za zahtevno in ne zelo zahtevno pisno izvedensko mnenje, kot je brez kakršnekoli utemeljitve zaključeno v izpodbijanem sklepu. Gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju potrebe po pomoči in postrežbi drugega za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in datumu nastanka takšnega stanja. Ker v stroškovniku izvedenec ni niti omenil, kaj šele specificiral navedenih standardov iz naslova zelo zahtevnega izvedenskega mnenja, je na podlagi 2. točke 1. odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih od priglašenih 414,00 EUR mogoče priznati 276,00 EUR za izdelavo zahtevnega pisnega izvedenskega mnenja.
prevzem delniške družbe - patronatska izjava - zavarovanje posojila
Sodišče prve stopnje je tako ob pravilni ugotoviti, da je tožnik vedel za kakšen namen so bila dana njegova sredstva in je vedel, da posojilojemalca ne bosta mogla vrniti posojil, posojila pa so bila uporabljena za nakup delnic in prevzem tožene stranke, pravilno zaključilo, da pomeni njegov pristanek na zavarovanje terjatve iz naslova danih posojil s patronatsko izjavo (ki jo je sam izposloval) njegovo zavestno sodelovanje pri prepovedani finančni asistenci iz 248. člena ZGD-1, saj se je s patronatsko izjavo želelo doseči učinke, ki jih navedena določba prepoveduje to je, da bi tožena stranka sama financirala lasten prevzem oziroma pridobitev njenih delnic. Sankcija ničnosti določena v citirani določbi se tako nedvomno razteza tudi na tožnika kot prejemnika zavarovanja iz prepovedane finančne asistence, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - pravica do izjave - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o izločitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Okoliščina, ali je toženec s sklenitvijo prodajne pogodbe (po prenehanju življenjske skupnosti) zgolj „dokončal“ posel, ki sta ga s tožnico (na podlagi soglasne odločitve o skupnem nakupu stanovanja) začela v letu 2007 (torej v času življenjske skupnosti), in ali je slednja sredstva, ki so predstavljala njeno posebno premoženje, vložila v nakup stanovanja, ki naj bi bilo skupno, za presojo narave premoženja še zdaleč ni nerelevantna. Ker gre dejansko za ključen del tožničinih navedb, slednja v pritožbi utemeljeno očita, da se sodišče prve stopnje do njihovega pomena (neupravičeno) ni ustrezno opredelilo.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 283.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom - pravna oseba - predsednik nadzornega sveta
Skladno z 283. členom ZGD-1 je predsednik nadzornega sveta nasproti tožniku kot članu uprave zastopal toženo stranko, nadzorni svet pa je bil tudi pooblaščen za odpoklic direktorja ter podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil predsednik nadzornega sveta z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je bil že tedaj ugotovljen razlog za izredno odpoved pri toženi stranki. Subjektivni rok 30 dni je potekel najkasneje konec oktobra 2016. Odpoved, podana s strani nove uprave v mesecu marcu 2017, je zato prepozna.