ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 353, 356, 369.
spor majhne vrednosti - krivdna odškodninska odgovornost - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - obseg in višina škode - pravica do izjave - zastaranje - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - dokaz z izvedencem - pripombe strank na izvedensko mnenje
Za presojo teka zastaranja po pretrganju je odločilen izid kazenskega postopka. Če se kazenski postopek konča z obsodilno sodbo, začne zastaranje (ki je bilo pretrgano z vložitvijo premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku) po koncu kazenskega postopka znova teči (369. člen OZ) in upnik, drugače kot pri oprostilni in zavrnilni kazenski sodbi, ni vezan na trimesečni rok iz 367. člena OZ. Ker se kazenski postopek ni končal z oprostilno ali zavrnilno sodbo, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi morala tožnica v treh mesecih vložiti ustrezno tožbo.
Tožena stranka je dolžna tožniku iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2016 v višini 10 dni dolžna obračunati nadomestilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je tožnik prosil za izrabo dopusta, pa mu ga ta zaradi zagotavljanja nemotenega dela ni odobrila, je treba upoštevati tudi stališče sodne prakse sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Schultz - Hoff (C-350/06) in Stringer (C-520/06). Tudi novejša praksa tega sodišča v zadevah C-684/16 z dne 6. 11. 2018 Max Planck - Tetsuji Shimizu in C-619/16 z dne 6. 11. 2018 stoji na takem stališču, pri čemer je delodajalec dolžan delavca ustrezno poučiti o uveljavitvi svoje pravice do izrabe letnega dopusta in s tem delavcu dejansko omogočiti, da pravico izrabi.
Ker je bila zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 22. 8. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice do izplačila denarne dajatve za nazaj. Poleg tega je ukinitvena odločba, po kateri tožnik do dodatka za nego otroka po odločbi od 1. 5. 2013 dalje ni več upravičen, postala pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga - materialnopravni rok - sodne počitnice - tek rokov v času sodnih počitnic - prekinitev teka procesnega roka
Ob dejstvu, da storilec zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni vložil pritožbe, je moral vedeti, da je ta sklep po poteku pritožbenega roka postal pravnomočen.
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve ni procesni rok, temveč je materialnopravni rok, ki je nepodaljšljiv in za katerega ne velja določba 83. člena ZS o prekinitvi teka procesnih rokov v času sodnih počitnic.
Navidezna pogodba pa nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), na kar sicer upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Vendar pa v primeru, da navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da sta se pogodbenika v konkretnem primeru zavedala, da ne gre za plačo (ker sta se pogodbenika zavedala, da Ž. po sklenjenem Sporazumu ne bo več pri tožeči stranki opravljal nobenega dela), temveč sta hotela dogovoriti odpravnino, pri čemer ni bilo nobenih pravnih zadržkov, da prikriti posel ne bi bil veljaven.
zavržena tožba - sodno varstvo - ugotovitvena tožba - pravni interes - socialni spor - začasna nezmožnost za delo
V sodno socialnih sporih gre praviloma za spore polne jurisdikcije, v katerih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. V sodni praksi pritožbenega sodišča je bilo že večkrat poudarjeno in zavzeto stališče, da za dopustnost vsebinskega sojenja zadošča pravočasnost vložene tožbe v skladu z 72. členom ZDSS-1 ter priložitev izpodbijanega posamičnega upravnega akta. Že zaradi z Ustavo RS ter matičnimi materialnimi zakoni s področja socialne varnosti in ZDSS-1 zagotovljenim sodnim varstvom, za dopustnost izpodbojne tožbe ni potrebno dokazovati pravnega interesa, saj se ta domneva. Ne gre za ugotovitvene tožbe iz 181. člena ZPP.
Tako tudi v konkretnem primeru tožnik izpodbija odločitev tožene stranke ter predlaga, da se kot prvi dan začasne nezmožnosti za delo določi sporni datum. V takem primeru pa se pravni interes za predmetno izpodbojno tožbo domneva in ga stranki ni potrebno dokazovati.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - bivalni prostor - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, iz katerih med drugim izhaja, da je imel tožnik večino časa, ko je bil v priporu, na voljo zgolj 3,168 m2 osebnega prostora, kar je le malo več kot 3 m2, ko se po stališču ESČP vzpostavi domneva kršitve 3. člena EKČP, ki jo država lahko izpodbije, če izkaže, da je ponavadi kratkotrajno in ne preveliko pomanjkanje prostora nadomestila z drugimi okoliščinami, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je imel tožnik prostega izhoda iz sobe v povprečju pet ur dnevno, pravilno presodilo, da je prišlo do kršitve tožnikovega osebnega dostojanstva zaradi razmer v priporu. Pri tem je pravilno poudarilo, da večje število oseb v prostoru ne zmanjša zgolj prostora, ki bi tožniku pripadal, temveč poslabša tudi zrak, povečuje hrup in temperaturo v sobi, moti nočni počitek, zmanjša zasebnost, priporniki so bolj razdražljivi in prihaja do pogostejših nemirov. Ker takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora, ne drži pritožbena navedba, da neugodne posledice, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, v tožnikovem primeru niso presegle neizogibne ravni.
Ker predlagatelj s priloženimi dokazi, ki predstavljajo dopustno pritožbeno novoto, izkazuje, da je dopolnitev vloge, na katero je bil pozvan, vložil pravočasno, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep o zavrženju vloge razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Tožencu v zvezi z mankom blaga in v zvezi z opustitvijo pokritja blaga s folijo in posledično poškodovanjem blaga, ni mogoče očitati naklepnega ravnanja niti hudo malomarnega ravnanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz naslova premoženjske škode pravilna.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - preizkusno obdobje - obrazložitev odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne drži pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da odločitve ni obrazložilo. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo vse odločilne razloge za uporabo določbe četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja in ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj, ter ob upoštevanju razlogov za njegovo insolventnost.
Ker je sodišče prve stopnje določilo preizkusno obdobje v okviru iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Če zarubljeno premoženje ne zadošča za poplačilo, to pomeni neuspešno izvršbo. V vsakem primeru osebno odgovorni dolžnik odgovarja za poplačilo z vsem svojim premoženjem. Če tega nima dovolj, je bil upnikov napor in stroški v vseh postopkih zaman. Ostal bo nepoplačan. Dolžnikov socialni minimum je varovan z zakonskimi določbami o omejitvi izvršbe. Upnik bi teoretično lahko vložil predlog za izvršbo za nižji znesek terjatve, recimo v približni vrednosti dolžnikovega premoženja, čeprav tega praviloma ne pozna. Tedaj dolžnik ne bi imel ugovora nesorazmernosti. Po poplačilu iz zarubljenega premoženja bi upniku še vedno ostala terjatev za preostali del in bi lahko ponovno predlagal izvršbo za razliko. Vendar v skladu z ZIZ upnik tega ni dolžan storiti in lahko vloži predlog za izvršbo za celotni znesek.
Opis ne izkazuje kakršnegakoli kazensko pravno relevantnega postopanja obdolženca v smislu preslepitve predstavnikov oškodovane zavarovalnice, zato ravnanje obdolženca, kot je opisano, nima vseh zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja in gre samo za neizpolnitev civilne zaveze.
preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom - načelo enotnosti glavne obravnave - načelo neposrednosti
Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost. Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - stečajni dolžnik - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - ugovor upnika - ugovor zoper sklep o prodaji
V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
Pritožnik bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017966
URS člen 23, 25, 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1.
objava članka - predlog za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostnih pravic - kršitev pravice do časti in dobrega imena - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - javna oseba - ureditvena začasna odredba - odstranitev objave
Od tožene stranke, ki je z obravnavanim člankom uresničevala svobodo izražanja, ni treba zahtevati dokaza resničnosti, ampak zadošča, da je imela v trenutku njegove objave upravičen razlog verjeti v resničnost objavljenih informacij.
Dopustno je poročanje o vloženi kazenski ovadbi zaradi dejanj, povezanih s porabo proračunskih sredstev, in ne šele o pravnomočni obsodilni sodbi.
Zagovornikom ni bila dana možnost, da se seznanijo z vsem gradivom (predvsem z izjavo predsednika senata, dano na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZKP), ki bi lahko vplivalo na njihov pravni položaj, in se do njega opredelijo, s takšnim postopanjem pa jim je predsednik sodišča odvzel možnost sodelovanja v postopku kaznovanja z denarno kaznijo in posledično kršil njihovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
izvršba - izvršilni naslov - zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - prava neuka stranka
Dolžnica navaja, da ji ni jasno, od kje se je po skoraj dvajsetih letih pojavila terjatev in da upniku ne dolguje nič, kar smiselno predstavlja ugovor zastaranja, ob upoštevanju, da gre za prava neuko stranko in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja tudi njihov smisel. Treba je namreč upoštevati tudi, da gre v konkretnem primeru za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova izpred skoraj dvajsetih let in da je upnikov pravni položaj v izhodišču bistveno močnejši kot dolžnikov. Upnik sicer razpolaga z izvršilnim naslovom, vendar pa so njegove evidence o opravljenih plačilih izpred več kot 10 let očitno pomankljive in nedosledne, zato upnik v tem primeru ne more biti v privilegiranem položaju v razmerju do dolžnice, ki navaja, da dokazil po tolikih letih nima več.
Ni mogoče zahtevati, da bi morala stranka pri ugovoru zastaranja uporabiti pravniško terminologijo, da bi bil njen ugovor upoštevan, kar še zlasti velja za prava neuko stranko, kot je dolžnica in zadostuje, če iz samih podanih navedb izhaja njihov smisel.
ZFPPIPP člen 7, 7/8, 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 132, 132/3, 132/3-3, 231, 231-3. ZVPot člen 1, 1/2, 23. OZ člen 285, 1017, 1017/1, 1017/2, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - potrošnik - poroštvena zaveza stečajnega dolžnika - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - verjetnost obstoja upnikove terjatve
Ko sodišče presoja dolžnikovo insolventnost (trajnejšo nelikvidnost ali dolgoročno plačilno nesposobnost - prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP), pri dolžniku, ki je potrošnik v smislu osmega odstavka 7. člena ZFPPIPP, presoja tako trajnejšo nelikvidnost, kot dolgoročno plačilno nesposobnost glede na višino prilivov in vrednost premoženja v razmerju do njegovih dolgov. Drugače povedano: insolventnost se presoja glede na dolžnikovo sposobnost poplačila dolgov iz njegovega premoženja, ne pa glede na zmožnost poplačila iz vseh danih zavarovanj iz premoženja tretjih oseb. S pritožbeno trditvijo, da dolžnik ni insolventen, ker vrednost nepremičnin (dveh v k. o. Č,, in šestih v k. o. I.), na katerih ima upnik hipoteke, presega upnikovo terjatev do dolžnika, ne more uspeti, saj je dolžnik sam navedel, da ni več lastnik navedenih nepremičnin.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.