PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017917
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1, 202d, 202d/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev - zadržanje izvršitve - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - objektivni razlogi - dokazilo o prijavi na zdravniški pregled
Pritožba napada pravni pouk o možnosti, pogojih in roku za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, s čimer pa ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v obdobju dveh let presegel 18 kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Na podlagi drugega odstavka 202.d člena ZP-1 vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti, kar v skladu z utečeno sodno prakso velja tudi v primeru, ko storilec iz objektivnih razlogov, ki niso na njegovi strani, ne more hkrati s predlogom v roku predložiti zdravniškega potrdila o kontrolnem zdravstvenem pregledu, na katerega je prijavljen in prijavo sodišču izkaže, temveč ga lahko predloži šele po izteku roka.
narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti postopka
Posplošeno ugovarjan očitek kršitve kontradiktornosti postopka ni podan. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje in kar pritožba konkretno tudi ne izpodbija, sme sodišče v zadevi v sporu majhne vrednosti odločiti brez razpisa glavne obravnave, v konkretnem primeru pa izvedba naroka za glavno obravnavo tudi ni bila zahtevana s strani nobene od pravdnih strank.
Ker je bila zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 22. 8. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice do izplačila denarne dajatve za nazaj. Poleg tega je ukinitvena odločba, po kateri tožnik do dodatka za nego otroka po odločbi od 1. 5. 2013 dalje ni več upravičen, postala pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo.
obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - polni delovni čas - krajši delovni čas - izobraževanje - visokošolski učitelj
Določba 63. člena ZViS je uvrščena v poglavje o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih, govori pa o njihovi delovni in pedagoški obveznosti. V osmem odstavku tega člena je določeno, da docent, izredni profesor, redni profesor, višji predavatelj, predavatelj, lektor, asistent in drugi visokošolski sodelavci lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden opravljajo pedagoško, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo še največ 20 % polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu. To je v našem pravnem redu edina pravna podlaga za opravljanje dopolnilnega dela za istega delodajalca. Namen te določbe je, da se ob siceršnji delovni obveznosti pedagoški delavci dogovorijo z delodajalcem še za dopolnilno delo, zato je pravilno razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožnica na tej podlagi ne more uveljavljati dejanskega dopolnilnega dela pri toženi stranki na podlagi dela, ki ga je zakonito opravljala na podlagi pogodb civilnega prava.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga - materialnopravni rok - sodne počitnice - tek rokov v času sodnih počitnic - prekinitev teka procesnega roka
Ob dejstvu, da storilec zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni vložil pritožbe, je moral vedeti, da je ta sklep po poteku pritožbenega roka postal pravnomočen.
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve ni procesni rok, temveč je materialnopravni rok, ki je nepodaljšljiv in za katerega ne velja določba 83. člena ZS o prekinitvi teka procesnih rokov v času sodnih počitnic.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019700
OZ člen 179, 182.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti - pravična denarna odškodnina
Odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Neutemeljen je očitek, da v okviru odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem sodišče prve stopnje ni upoštevalo občasnih bolečin, ki jih tožnik še vedno občasno trpi in jih bo tudi v prihodnje. V okviru odmere odškodnine za telesne bolečine je sodišče prve stopnje izpostavilo, da tožnik še sedaj dobi lažje bolečine v primeru, ko v službi dviguje težka bremena, ki po nekaj minutah minejo, kar pa je v primeru dvigovanja težkih bremen pričakovati tudi v bodoče. Sodišče prve stopnje je višino dosojene odškodnine iz naslova telesnih bolečin utemeljilo tako z ugotovitvami izvedenca kot tudi z izpovedjo tožnika in pri tem obširno povzelo ugotovitve o obsegu in trajanju neugodnosti med zdravljenjem. Odmerjena odškodnina za prestane telesne bolečine v višini 12.000,00 EUR tako v celoti ustreza standardu pravične denarne odškodnine.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - bivalni prostor - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, iz katerih med drugim izhaja, da je imel tožnik večino časa, ko je bil v priporu, na voljo zgolj 3,168 m2 osebnega prostora, kar je le malo več kot 3 m2, ko se po stališču ESČP vzpostavi domneva kršitve 3. člena EKČP, ki jo država lahko izpodbije, če izkaže, da je ponavadi kratkotrajno in ne preveliko pomanjkanje prostora nadomestila z drugimi okoliščinami, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je imel tožnik prostega izhoda iz sobe v povprečju pet ur dnevno, pravilno presodilo, da je prišlo do kršitve tožnikovega osebnega dostojanstva zaradi razmer v priporu. Pri tem je pravilno poudarilo, da večje število oseb v prostoru ne zmanjša zgolj prostora, ki bi tožniku pripadal, temveč poslabša tudi zrak, povečuje hrup in temperaturo v sobi, moti nočni počitek, zmanjša zasebnost, priporniki so bolj razdražljivi in prihaja do pogostejših nemirov. Ker takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora, ne drži pritožbena navedba, da neugodne posledice, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, v tožnikovem primeru niso presegle neizogibne ravni.
poroštvena pogodba - solidarno poroštvo - pripoznava tožbenega zahtevka - prepozna pripoznava tožbenega zahtevka - stroški postopka - dejansko stanje ob izdaji odločbe
Tožena stranka lahko v skladu s 316. členom ZPP pripozna tožbeni zahtevek do konca glavne obravnave oziroma če te ni do izdaje končne odločbe sodišča prve stopnje. Zato je pripoznava tožbenega zahtevka v pritožbi prepozna. Ker toženi stranki izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka nista podali v odgovoru na dopolnitev tožbe, sta dolžni kriti vse nastale pravdne stroške.
odškodnina - delovna nesreča - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika A. d. d. ni štela za prijavljeno in posledično v stečajnem postopku tudi ne bo mogla biti upoštevana kot priznana in vsaj delno poplačana zaradi strokovne napake prvega toženca, vendar pa je zahtevek tožeče stranke preuranjen, saj škoda še ni nastala, prav tako še ni znan obseg škode. Tožeča stranka bi po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 tudi v primeru pravilno prijavljene in v stečajnem postopku priznane terjatve popravek obračuna plačanega DDV od te terjatve do A.-ja lahko zahtevala šele po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka nad A. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo kot preuranjeno.
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na tretji odstavek 39. člena ZDDV-1 v delu, ko je ugotavljalo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi tožeča stranka sploh bila upravičena do zmanjšanja obračuna DDV, pri čemer je pravilno ugotovilo, da glede na dejstvo, da je tožeča stranka obračunani DDV od predmetne terjatve že plačala, bi lahko popravila (zmanjšala) obračun DDV šele po pravnomočnosti sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka. Nasprotno bi veljalo le v primeru, če bi tožeča stranka DDV že obračunala, vendar pa še ne plačala.
Ker predlagatelj s priloženimi dokazi, ki predstavljajo dopustno pritožbeno novoto, izkazuje, da je dopolnitev vloge, na katero je bil pozvan, vložil pravočasno, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep o zavrženju vloge razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
ZPP člen 139, 139/6, 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba - kršitev pravil o vročanju - dejanska vročitev - odločitev brez glavne obravnave - izpodbijanje odločbe o stroških postopka
V skladu z določilom šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Ker je tožena stranka sama zatrjevala, da je vlogo prejela 16. 5. 2017, se na kršitev pravil o vročanju ne more uspešno sklicevati.
preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom - načelo enotnosti glavne obravnave - načelo neposrednosti
Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti.
ZSReg člen 29, 33, 33/2, 34, 36, 36/1. ZGD-1 člen 394.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - neveljavnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - razlogi za izpodbojnost - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - pravne posledice ničnosti
Kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti sklepa skupščine iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se namreč neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - spori iz družinskega razmerja - skupno prebivališče - stalno prebivališče - stalno prebivališče otroka - začasno prebivališče - tuje državljanstvo - tuje državljanstvo zakoncev - državljanstvo otrok - sedež in prebivališče pravdnih strank
Sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v predmetni pravdni zadevi glede razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov. Obe pravdni stranki, pa tudi njuna hčerka, imata državljanstvo Bosne in Hercegovine. Vsi trije imajo stalno prebivališče v tujini. Tožnik in njegova hčerka pa imata v Sloveniji le začasno prebivališče.
Le v primeru, če bi imela zakonca svoje zadnje stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, bi bila v skladu z določbo 68. člena ZMZPP, ob odsotnosti slovenskega državljanstva pravdnih strank, podana pristojnost slovenskega sodišča. Sklicevanje na zadnje skupno prebivališče, pri čemer ni sporno, da je govora le o začasnem prebivališču, ne more biti podlaga za pristojnost slovenskega sodišča.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pravica do stikov - omejitev stikov - stiki pod nadzorom - največja otrokova korist
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato sodišče lahko pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Če zarubljeno premoženje ne zadošča za poplačilo, to pomeni neuspešno izvršbo. V vsakem primeru osebno odgovorni dolžnik odgovarja za poplačilo z vsem svojim premoženjem. Če tega nima dovolj, je bil upnikov napor in stroški v vseh postopkih zaman. Ostal bo nepoplačan. Dolžnikov socialni minimum je varovan z zakonskimi določbami o omejitvi izvršbe. Upnik bi teoretično lahko vložil predlog za izvršbo za nižji znesek terjatve, recimo v približni vrednosti dolžnikovega premoženja, čeprav tega praviloma ne pozna. Tedaj dolžnik ne bi imel ugovora nesorazmernosti. Po poplačilu iz zarubljenega premoženja bi upniku še vedno ostala terjatev za preostali del in bi lahko ponovno predlagal izvršbo za razliko. Vendar v skladu z ZIZ upnik tega ni dolžan storiti in lahko vloži predlog za izvršbo za celotni znesek.
Opis ne izkazuje kakršnegakoli kazensko pravno relevantnega postopanja obdolženca v smislu preslepitve predstavnikov oškodovane zavarovalnice, zato ravnanje obdolženca, kot je opisano, nima vseh zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja in gre samo za neizpolnitev civilne zaveze.
priglasitev udeležbe v postopku - status udeleženca v postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - sodni register - vpis v sodni register - vročanje subjektu vpisa v sodni register
Registrsko sodišče je sledilo predlogu pritožnika iz njegove priglasitve udeležbe v tem postopku, saj mu je izpodbijani sklep vročalo takoj po njegovi izdaji. Iz navedenega je razbrati, da je sodišče pritožniku priznalo status udeleženca v predmetnem postopku (17. člen ZSReg). Čim pa je tako mora sodišče izvesti kontradiktoren postopek in z udeležbo tretjega ter njegovimi argumenti, s katerimi nasprotuje predlogu za vpis sprememb, seznaniti predlagatelja in ga pozvati k odgovoru. Le tako lahko ugotovi, ali je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali je rešitev tega vprašanja odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno in bo potrebno prekiniti predmetni registrski postopek (drugi odstavek 33. člena ZSReg), ali pa bo predhodno vprašanje lahko rešilo samo (prvi odstavek 33. člena ZSReg).