Delovni mesti župana in generalnega direktorja tožene stranke nista primerljivi. Tožena stranka je pravilno ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Glede na dejanske ugotovitve, da je tožnik kot župan navedene občine vodil 6,5 zaposlenih, tožena stranka pa je imela v istem obdobju povprečno 7.846 zaposlenih, sta predsednik in članica razpisne komisije prepričljivo pojasnila, da je za toženo stranko pri razpisu za generalnega direktorja bistveno, da pozna delovanje velikih sistemov.
Delodajalec ima pravico, da kljub izpolnjevanju pogojev ne izbere prijavljenega kandidata, če v postopku ne ugotovi, da kandidat kljub izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev, njegovim potrebam ne ustreza. Kdaj bo razgovor potreben in opravljen, določi delodajalec sam, saj ta obveznost ni določena z nobenim predpisom. Tožena stranka pa tudi nikjer v objavi razpisa ni navedla, da bo razgovor opravila z vsemi kandidati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00026408
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 148/7, 149, 202.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. OZ člen 347.. MESL člen 4.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadure - nadurno delo - vojska - razporejanje delovnega časa - referenčno obdobje - kompenzacija - zastaranje
Že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, je zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30-odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3/5.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 9.
javni uslužbenec - delo v tujini - dodatek za delo v tujini - dodatek za oddaljenost
Pritožba zmotno meni, da je zgolj zato, ker je bil tožeči stranki napačno določen dodatek za oddaljenost v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, do razlike upravičena. Pomembna je namreč določba petega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakona, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnih pogodb, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, v obravnavanem primeru je to določilo 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Tožena stranka je tako ravnala zakonito, ko je tožeči stranki obračunavala in izplačevala dodatek za oddaljenost skladno z določbo 9. člena Uredbe.
Ker je bila zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 22. 8. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice do izplačila denarne dajatve za nazaj. Poleg tega je ukinitvena odločba, po kateri tožnik do dodatka za nego otroka po odločbi od 1. 5. 2013 dalje ni več upravičen, postala pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo.
narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti postopka
Posplošeno ugovarjan očitek kršitve kontradiktornosti postopka ni podan. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje in kar pritožba konkretno tudi ne izpodbija, sme sodišče v zadevi v sporu majhne vrednosti odločiti brez razpisa glavne obravnave, v konkretnem primeru pa izvedba naroka za glavno obravnavo tudi ni bila zahtevana s strani nobene od pravdnih strank.
Tožena stranka je dolžna tožniku iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2016 v višini 10 dni dolžna obračunati nadomestilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je tožnik prosil za izrabo dopusta, pa mu ga ta zaradi zagotavljanja nemotenega dela ni odobrila, je treba upoštevati tudi stališče sodne prakse sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Schultz - Hoff (C-350/06) in Stringer (C-520/06). Tudi novejša praksa tega sodišča v zadevah C-684/16 z dne 6. 11. 2018 Max Planck - Tetsuji Shimizu in C-619/16 z dne 6. 11. 2018 stoji na takem stališču, pri čemer je delodajalec dolžan delavca ustrezno poučiti o uveljavitvi svoje pravice do izrabe letnega dopusta in s tem delavcu dejansko omogočiti, da pravico izrabi.
ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1. ZZZDR člen 123, 123/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preživninska obveznost
Toženec uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog.
Preživninska obveznost staršev do otrok ne vpliva na pogodbena razmerja med starši in tretjimi osebami.
Medtem ko je sodišče prve stopnje tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.
Ker predlagatelj s priloženimi dokazi, ki predstavljajo dopustno pritožbeno novoto, izkazuje, da je dopolnitev vloge, na katero je bil pozvan, vložil pravočasno, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep o zavrženju vloge razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - stečajni dolžnik - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - ugovor upnika - ugovor zoper sklep o prodaji
V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
Pritožnik bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Obe terjatvi delavcu pripadata na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 v primeru izredne odpovedi delavca, v kolikor je izredna odpoved podana zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, izhaja, da je tožnica izredno odpoved podala ob predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in o tem obvestila pristojni inšpektorat. Ker toženka obveznosti ni izpolnila, je tožnica v predpisanem roku podala izredno odpoved, kot je določeno v drugem odstavku 111. člena ZDR-1. Odpoved je podala iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnice podana zakonito, posledično je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Ne drži pritožbena navedba, da je lahko delež uspeha strank relevanten le za odločanje o stroških postopka v zvezi z meritornim odločanjem sodišča, ne pa tudi v zvezi z ustavitvijo postopka zaradi umika tožbe. Sodišče prve stopnje je torej v obeh sklepih (prvi se nanaša na strošek strank v zvezi s procesnimi dejanji, drugi na povračilo stroška sodne takse) pravilno upoštevalo delež uspeha strank v postopku.
nastanek obveznosti plačila sodne takse - stranski intervenient - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Taksna obveznost, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, res nastane že z vložitvijo pritožbe in ne šele z izdajo plačilnega naloga. Vendar pa, kot že obrazloženo, predstavlja pravni naslov za plačilo sodne takse plačilni nalog. Šele s plačilnim nalogom se ugotovi obstoj taksne obveznosti, njena višina in zapadlost le-te. Dokler ni ugotovljeno, ali taksna obveznost obstoji oziroma je nastala in kolikšno sodno takso je taksni zavezanec dolžan plačati, ni pogojev za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. To še posebej ne v okoliščinah obravnavanega primera, ko je stranski intervenient oprostitev plačila sodne takse predlagal podrejeno, v kolikor sodišče ne bi sledilo ugovoru zoper plačilni nalog. S slednjim si je namreč prizadeval v prvi vrsti doseči odločitev oziroma ugotovitev, da taksna obveznost za vložitev pritožbe ni nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018237
ZVEtL-1 člen 13, 42, 43, 46, 48. ZPP člen 76. SZ-1 člen 72.
vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - postopek določitve pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - katastrski vpis - izvedenec geodetske stroke - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - upravičeni predlagatelj postopka - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - status stranke v postopku - procesna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - etažni lastniki kot sosporniki - upravnik kot zakoniti zastopnik
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali je novo nastala parcela pripadla stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet končne odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Neizplačevanje (dela) plače oziroma neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je lahko sicer razlog za drugačne sankcije zoper toženo stranko (npr. izredna odpoved delavca po 111. členu ZDR-1, kazenski postopek ali pa za delovni in davčni inšpekcijski nadzor), ni pa to razlog, da bi lahko tožnica zakonito odklonila odrejeno delo.
tožba za nedopustnost izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - umik predloga za izvršbo - aktivna legitimacija - lastninska pravica na predmetu izvršbe
Tožniki so umaknili tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnini, potem ko je toženka kot upnica, ki je njihovemu ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotovala, umaknila predlog za izvršbo. S tem so tožniki dosegli svoj cilj, ki so ga zasledovali s tožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženka smiselno izpolnila tožbeni zahtevek in ji v plačilo naložilo pravdne stroške tožnikov.
Pojem takojšnje izpolnitve je potrebno tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, ampak kasneje, s tem da v vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških.