izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - pridobitno delo - bolniški stalež - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na okoliščine tožničine aktivnosti pri drugi družbi (prisotnost v prostorih te družbe več zaporednih dni po več ur, uporaba multifunkcijske naprave ter dejstvo, da je spoznavala delovni proces pri navedeni družbi z namenom morebitnega bodočega sodelovanja) je pri delu tožnice že šlo za opravljanje pridobitnega dela v smislu določbe 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 oziroma za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da (še) ni imela sklenjene pogodbe pri navedeni družbi in da za delo (še) ni prejela plačila v denarju, ne pomeni, da tožnica ni imela koristi od tega (denimo v obliki omogočenega bodočega poslovnega sodelovanja z navedenim gospodarskim subjektom).
Ugotovljeno ravnanje tožnice pri drugem pravnem subjektu (tudi če bi bilo ugotovljeno, da ni vplivalo na potek zdravljenja oziroma zdravljenja ne podaljša) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnica tam ni neposredno opravljala dela v smislu sklepanja zavarovalnih poslov ali pogovorov s strankami. To izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu. Večkratno večurno intenzivno opazovanje delovnega procesa pri drugem subjektu je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnica ni imela dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče šteti njenega ravnanja za sprehod (v naravo) niti za pogovor z ljudmi, ki so tožnici blizu.
ZODPol člen 67, 67/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 4, 4/1, 15.
nadomestilo za ločeno življenje - kolektivna pogodba
Nadomestilo za ločeno življenje za javne uslužbence je urejeno v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se nadomestilo za ločeno življenje javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo več kot 70 km izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Bistvenega pomena je, da se nadomestilo za ločeno življenje izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Glede na to, da je toženka tožnico v mesecu oktobru (za 5 dni) in v mesecu decembru (za 5 dni) napotila na službeno potovanje na območje, ki je od tožničinega prebivališča in prebivališča njene družine oddaljeno več kot 70 kilometrov, istočasno pa ji je zagotovila brezplačno prenočišče in prehrano, tožnica ni upravičena do nadomestila za ločeno življenje, saj v navedenem obdobju (2 x 5 dni) ni imela nobenih stroškov stanovanja, katere bi morala toženka povrniti z nadomestilom za ločeno življenje.
vrnitev v prejšnje staje - oddaja poštne pošiljke - čas oddaje pošiljk
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti in je torej posledica nezakrivljenega ravnanja odvetnika oziroma stranke, na katero stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12.
nadomestilo plače - priča
Na podlagi 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ima zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Nadomestilo plače izplača zaposlenim gospodarska družba, nato pa lahko zahteva povrnitev tega izplačanega nadomestila od sodišča, ki vodi postopek.
URS člen 29, 29/3. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/3-2, 173, 173/3, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv in protisloven izrek - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo enakosti orožij
Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati merila, ki jih je ustaljena sodna praksa postavila za odločanje o predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije. S podajo dokaznega predloga obdolženca in njegovo sodno presojo se namreč udejanja pravno jamstvo, po katerem je obdolžencu v kazenskem postopku zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, še bolj konkretna od Ustave pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki obdolžencu izrecno zagotavlja jamstvo, da v kazenskem postopku zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
ZPP člen 7, 12, 188, 212, 319, 319/2, 355, 360, 360/1. OZ člen 311, 312, 312, 239, 358, 358-3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. URS člen 25.
res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - materialnopravni (izvenpravdni) pobot - neizpolnitev obveznosti - povračilo škode - umik tožbe - pobot - izjava o pobotu - ugovor ugasle terjatve - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dopolnitev dokaznega postopka - ustavna pravica do pritožbe
V predhodnih postopkih sta bili tožbi zavrženi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v prejšnjih postopkih sodišče o tožbenem zahtevku ni meritorno (vsebinsko) odločilo, zato ne gre za „res iudicata.“
OZ med pogoji za pobot ne določa likvidnosti terjatve. Pri izvenpravdnem pobotu tožena stranka uveljavlja ugovor ugasle terjatve, kar je podobno, kot bi navajala, da je tožbeno terjatev že plačala. Sodišče se odgovoru na to trditev ne more izogniti, saj gre za vprašanje ali tožbena terjatev (še) obstaja ali ne. Če gre za sporno terjatev, jo je torej treba dokazati. Če gre za nečisto terjatev je najprej treba doseči njeno likvidnost. Šele če višine terjatve ni mogoče ugotoviti, pobotanje ni možno. Tožena stranka lahko z ugovorom ugasle pravice zaradi izvenpravdnega pobota uspe, če zatrjuje in dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve ter dejstvo, da je podala pobotno izjavo.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v drugih postopkih, saj so te posledica presoje trditev in izvedenih dokazov v dotičnem postopku. Odločati mora na podlagi trditev strank in dokazov podanih v obravnavanem postopku.
Sodna praksa je zavzela stališče, da vojakom, ki jim na misij v tujini ni bil zagotovljen en prost dan na teden, pripada odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 408, 409, 409/1.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom na predlog dolžnika. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se obveznosti stečajnega dolžnika odpustijo. Dolžnik je tako z izpodbijanim sklepom dosegel namen, ki ga je zasledoval, ko je vložil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti. S pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči zase ugodnejše rešitve od odpusta obveznosti.
Tožnik, kljub temu, da je bil v sklepu poučen, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, te možnosti ni izkoristil. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima nobene povezave s sestavo tožbe, ki mora biti sestavljena skladno z določbami 105. in 180. člena ZPP. Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo.
nezakoniti dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - pregled prevoznega sredstva v carinskem postopku - preiskava osebnega vozila
Za pregled vozila se cariniki niso odločili izključno le zaradi informacije policije, temveč tudi na podlagi lastnih zaznav, da je pri sprednjih desnih vratih obloga stropa vozila odmaknjena od tesnila, kar jih je zmotilo v smeri, da bi se lahko v stropu vozila nahajalo tihotapsko blago.
Glede na vse navedeno ter dejstvo, da je policija ob obstoju utemeljenih razlogov za sum, da obtoženca izvršujeta kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1, kar izkazujejo odrejeni in izvajani prikriti preiskovalni ukrepi zoper oba obtoženca, imela zadostno podlago po določbah ZKP za pridobitev odredbe za preiskavo predmetnega vozila (le-to smiselno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje), se pa za tako postopanje ni odločila, ker ni bila prepričana, da obtoženca v vozilu prevažata prepovedano drogo, bi pa preiskava vozila na podlagi sodne odredbe obtožencema (in posledično drugim članom združbe) razkrila, da se zoper njih izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi, pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da namen policijskega sodelovanja s carinskim uradom ni bil v pridobivanju dokazov za potrebe kazenskega postopka in ne zaradi odkrivanja prekrška oziroma drugega kaznivega dejanja, zaradi katerega prikriti preiskovalni ukrepi niso bili odrejeni oziroma, da namen preiskave vozila s strani carinskega urada, ki je imel v konkretnem primeru vsa zakonska pooblastila za izvedbo preiskave vozila, ni bil v izogibanju kazenskopravnih jamstev obtoženih, kot zmotno razlaga sodišče prve stopnje. Za zlorabo določb ZKP in s tem tudi do kršitev z ustavo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic bi šlo le v primeru, če bi bila carinska kontrola in preiskava predmetnega vozila izvedena le za potrebe kazenskega postopka in ne zaradi odkrivanja morebitnih prekrškov in drugih kaznivih dejanj, pri čemer policija ne bi imela zadostne podlage po določbah ZKP za pridobitev sodne odredbe za preiskavo vozila (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 18600/2014 z dne 11. 1. 2018).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00016647
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. OZ člen 15.
fonogram - javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - stroški poslovanja kolektivne organizacije - plačilo DDV - stroški opomina
Po prvem odstavku 153. člen ZASP mora kolektivna organizacija prihodek od svoje dejavnosti nameniti tudi za stroške poslovanja. Ena od dejavnosti pa je, kot rečeno, tudi odkrivanje kršilcev. Stroški, ki kolektivni organizaciji z izvajalnem te dejavnosti nastajajo, pa so njeni poslovni stroški.
Če pri vročitvi odpovedi nastane pomota, se na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je delavec, ki mu je bila odpoved namenjena, pisno odpoved dejansko dobil. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013 dobil pred dejanskim prenehanjem delovnega razmerja, tj. 1. 4. 2013. Zato dejstvo, da je bila pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi skupaj z odgovorom na tožbo v tem sporu vročena dne 8. 7. 2013 pooblaščenki tožnika, ni pomembno. Vročitev pisne odpovedi po datumu odjave tožnika iz zavarovanja ne more imeti pravnih učinkov. Zato je tožnik skladno z 24. in 25. členom ZJU pravočasno uveljavljal kršitev pravic po vrnitvi z bolniške odsotnosti dne 2. 4. 2013, ko je zvedel, da mu je pri toženi stranki dejansko prenehalo delovno razmerje (na podlagi ustne odpovedi). To ni zakonito prenehalo, ker pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na podlagi pravilno vročene odpovedi v obliki pisnega sklepa (prvi odstavek 24. člena ZJU), česar pa tožena stranka v tem sporu ni dokazala. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - znižanje plače
Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju obračunavala negativno stimulacijo iz naslova neuspešnega poslovanja podjetja. Bistveno vprašanje za odločitev v tej zadevi je, ali je tožena stranka imela pravno podlago za obračun negativne stimulacije iz naslova poslovne neuspešnosti podjetja, saj je tožena stranka takšno znižanje tožnikove plače utemeljevala le na tej podlagi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnikova pogodba o zaposlitvi ne dopušča obračuna negativne stimulacije iz naslova neuspešnosti poslovanja podjetja in da tožena stranka ni dokazala, da bi se s tožnikom izrecno (ustno) dogovorila o znižanju njegove plače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017441
KZ-1 člen 192. ZKP člen 248.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazovanje z izvedencem
Opis kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencema, ne vsebuje nobenih takšnih dejstev in okoliščin, za ugotovitev katerih bi bilo potrebno postaviti strokovnjaka - izvedenca.
Zanemarjenost otroka ni zakonski znak obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, kakšne druge posledice za ugotavljanje katerih bi bilo potrebno znanje izvedenca, pa se v opisu dejanj ne zatrjujejo in ne očitajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017029
KZ-1-UPB2 člen 29, 29/3, 70a, 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 371.
kaznivo dejanje nasilništva - nekonkretizirane pritožbene navedbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - izpovedba priče (oškodovanca) - bistveno zmanjšana prištevnost - direktni naklep - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Zagovornik obdolženega, ki se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave Republike Slovenije, v pritožbi ne konkretizira katere kršitve iz člena 371 ZKP uveljavlja, prav tako pa ne s čim je sodišče prve stopnje kršilo Ustavo Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dnevnega roka iz 2. odstavka 35. člena ZJU. Ker procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene, je tožba pravilno zavržena.
ZFPPIPP-UPB8 člen 132, 132/4, 215, 221t, 221t/11, 221t/11-2. ZIZ-UPB4 člen 264, 265.
priznanje terjatev in ločitvenih pravic - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - stečajni postopek - predhodna odredba
V obravnavani zadevi je bil po izdani predhodni odredbi za zavarovanje terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 47.077,90 EUR, in pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, začet postopek prisilne poravnave, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o potrjeni prisilni poravnavi, s katerim je tožeča stranka pod pogoji prisilne poravnave pridobila izvršilni naslov za izterjavo novo zavarovane terjatve. Prisilna poravnava je namreč zajela tudi zavarovane terjatve, ki so se prestrukturirale v novo zavarovane terjatve. Upoštevaje določilo tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP, ki se uporablja v zvezi z 2. točko enajstega odstavka 221.t člena ZFPPIPP, je tožeča stranka s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi pridobila ne le izvršilni naslov za novo zavarovano terjatev, pač pa tudi ločitveno pravico na zarubljenih denarnih sredstvih v višini 47.077,90 EUR. Ker je torej tožeča stranka pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pridobila ločitveno pravico na premoženju tožene stranke (denarnih sredstvih na depozitnem računu), je tožbeni zahtevek za prednostno poplačilo terjatve iz ločitvenega premoženja v stečajnem postopku utemeljen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog - prepoved reformatio in peius - pravnomočnost plačilnega naloga - postopek za plačilo sodne takse
Tožeča stranka je predlagala obročno plačilo po pravnomočnosti in izvršljivosti plačilnega naloga. Zato je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke vsebinsko obravnavalo v nasprotju z določili 35. člena ZST-1, saj bi ga moralo zavreči kot prepoznega.
Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka.
Tožnik vtožuje razliko v plači, za tak zahtevek pa tožniku ni bilo treba izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu po 100.a členu ZObr. Tožnik namreč v tem sporu ne izpodbija odločb(e) tožene stranke, temveč vtožuje razliko med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana ter plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen. Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.