ZD člen 62, 64. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - (ne)veljavnost oporoke - neobstoječa oporoka - oporočiteljev podpis - pristnost podpisa oporočitelja - lastnoročna oporoka - oporoka pred pričama - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nevročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dokaz z zaslišanjem izvedenca
Ker sta tožnika na mnenje sodnega izvedenca za preiskavo pisav podala pripombe, ki jih sodišče prve stopnje izvedencu ni vročalo v odgovor, prav tako ga ni zaslišalo, jima je s tem odvzelo možnost polnega preizkusa izvedeniškega mnenja in kršilo njuno pravico do izjave. Da bi odpravilo to procesno kršitev in dopolnilo ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče samo razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP. S tem je v celoti odpravilo dvom v pravilnost s strani sodišča prve stopnje sprejete dokazne ocene, ki glede na zaključke sodnega izvedenca temelji predvsem na izpovedi obeh oporočnih prič, torej A. Č. in M. Š., o tem, da so bile izpolnjene vse zakonske predpostavke za veljavnost izpodbijane oporoke.
Tožnika neveljavnosti izpodbijane oporoke zaradi pomanjkljivosti v njeni obliki nista uspela dokazati.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - plačilo v rezervni sklad - očitek protispisnosti - stroški postopka
V zvezi z zatrjevano kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica ne trdi, da je sodišče storilo napako pri povzemanju vsebine listin, ampak dejansko graja oceno sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, kakšna je nesporna neto površina prostorov. S tem izpodbija dejansko stanje, ki ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 50, 50/1, 50/1-1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - pisni izvid in mnenje izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - ogled - zahtevnost izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - materialni stroški izvedenca
Koliko časa točno naj bi ogled izvedenca trajal (oziroma da naj bi trajal več kot eno uro), iz njegovega mnenja ne izhaja. Ker zato njegova zahteva v tem delu ni izkazana, mu gre le nagrada za manj zahtevne oglede (do 1 ure) v višini 46,00 EUR (v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika).
Sklicevanje na spletne vire ne predstavlja dodatne dokumentacije, ampak lahko sodi le v okvir strokovnega znanja izvedenca, ki ne more biti posebej vrednoteno. Zato mu iz tega naslova posebna (priglašena) nagrada ne gre.
vročanje - vročanje v izvršilnem postopku - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve
Sklep o dopolnitvi predloga za izvršbo je bil upnici vročen v skladu z 141.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej tako, da je bilo to sodno pisanje puščeno v njenem varnem elektronskem predalu (navadno elektronsko vročanje). S tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene postopkovne kršitve, saj za ta pozivni (dopolnilni) sklep ne veljajo določbe prvega in drugega odstavka 142. člena ZPP o obvezni osebni (elektronski) vročitvi. V skladu s prvim odstavkom 141.b člena ZPP se torej šteje, da je bila vročitev tega pisanja opravljena na dan, ko je bilo puščeno v varnem elektronskem predalu upnice.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - postopek za ureditev stikov - res iudicata - zavrženje dela tožbe - začasna odredba o dodelitvi otroka - razveljavitev začasne odredbe
Razveljavitev ali spremembo izdane začasne odredbe lahko stranka doseže le v postopku, v katerem je bila ta izdana, ne pa z vložitvijo nove (nedopustne) tožbe.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Ker je bil tožnikov hišni predalčnik v času vročanja neuporaben, je bilo ravnanje vročevalca, ki je pisanje vrnil sodišču pravilno in skladno z določili ZPP. Tožnik neutemeljeno navaja, da mu sklep ni bil vročen, ker ni bil puščen v poštnem predalčniku in neutemeljeno zatrjuje, da mu sklep ni bil (pravilno) vročen.
ZZZDR člen 106, 129, 129a. ZPP člen 350, 350/3, 413.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki v korist otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - pridobitne zmožnosti staršev - preživninsko breme - preživet čas pri preživninskem zavezancu - odločanje o stroških po prostem preudarku - meje preizkusa sodbe prve stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - oblika preživljanja - preživljanje v denarju - preživljanje na drugi način - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Zakon (129.a člen ZZZDR) določa, katere stroške življenjskih potreb mora zajemati preživnina. Zlasti so to stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Navedeni nabor stroškov življenjskih potreb ni fiksen, saj je njihova zadovoljitev odvisna od zmožnosti staršev otroka, zato nujnost otrokove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih do prostočasnih.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106a, 106a/2. ZPP člen 247, 254.
stiki z mladoletnim otrokom - počitnice - dokazovanje z izvedencem - izločitev sodnega izvedenca - določitev drugega izvedenca
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov. Na dnevni, tedenski ali drug ritem otrok (ki je ključen za dogovarjanje o stikih) vpliva vrsta dejavnikov, tudi nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja...). Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno (vsaj minimalno) sporazumevanje med staršema.
Okoliščina, da v sklepu ni urejen način preživljanja počitnic otrok s predlagateljico, ne predstavlja pomanjkljivosti sklepa.
Pritožba je na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper sodbo pritožbenega sodišča so dopustna le izredna pravna sredstva. Ker je bila pritožba toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča torej nedovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODVETNIŠTVO
VSL00016891
ZLS člen 50c, 50c/1, 50c/2. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZOdv člen 1. ZPP člen 156.
stroški zastopanja - občina - naključje, ki se je primerilo eni stranki - občinski odvetnik - uporaba odvetniške tarife
Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.
Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - delavski predstavnik
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ukinitve delovnega mesta zaradi objektivnega razloga (reorganizacije delovnega procesa), potem ko je tožnici prenehala funkcija sindikalne zaupnice, ni mogoče šteti za ravnanje, ki bi bilo posledica diskriminacije. Ugotovilo je namreč, da odločitev o ukinitvi ni bila posledica tožničine sindikalne dejavnosti, temveč je šlo za odločitev, sprejeto na podlagi analize delovnih procesov.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje o obstoju terjatve moralo odločiti s posebnim sklepom in ne v izreku sodbe. Odločitev o pobotnem ugovoru vsekakor sodi v izrek sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je v izreku sodbe zapisalo, da ugotavlja, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v določenem znesku.
nezakoniti dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - pregled prevoznega sredstva v carinskem postopku - preiskava osebnega vozila
Za pregled vozila se cariniki niso odločili izključno le zaradi informacije policije, temveč tudi na podlagi lastnih zaznav, da je pri sprednjih desnih vratih obloga stropa vozila odmaknjena od tesnila, kar jih je zmotilo v smeri, da bi se lahko v stropu vozila nahajalo tihotapsko blago.
Glede na vse navedeno ter dejstvo, da je policija ob obstoju utemeljenih razlogov za sum, da obtoženca izvršujeta kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1, kar izkazujejo odrejeni in izvajani prikriti preiskovalni ukrepi zoper oba obtoženca, imela zadostno podlago po določbah ZKP za pridobitev odredbe za preiskavo predmetnega vozila (le-to smiselno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje), se pa za tako postopanje ni odločila, ker ni bila prepričana, da obtoženca v vozilu prevažata prepovedano drogo, bi pa preiskava vozila na podlagi sodne odredbe obtožencema (in posledično drugim članom združbe) razkrila, da se zoper njih izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi, pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da namen policijskega sodelovanja s carinskim uradom ni bil v pridobivanju dokazov za potrebe kazenskega postopka in ne zaradi odkrivanja prekrška oziroma drugega kaznivega dejanja, zaradi katerega prikriti preiskovalni ukrepi niso bili odrejeni oziroma, da namen preiskave vozila s strani carinskega urada, ki je imel v konkretnem primeru vsa zakonska pooblastila za izvedbo preiskave vozila, ni bil v izogibanju kazenskopravnih jamstev obtoženih, kot zmotno razlaga sodišče prve stopnje. Za zlorabo določb ZKP in s tem tudi do kršitev z ustavo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic bi šlo le v primeru, če bi bila carinska kontrola in preiskava predmetnega vozila izvedena le za potrebe kazenskega postopka in ne zaradi odkrivanja morebitnih prekrškov in drugih kaznivih dejanj, pri čemer policija ne bi imela zadostne podlage po določbah ZKP za pridobitev sodne odredbe za preiskavo vozila (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 18600/2014 z dne 11. 1. 2018).
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 408, 409, 409/1.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom na predlog dolžnika. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se obveznosti stečajnega dolžnika odpustijo. Dolžnik je tako z izpodbijanim sklepom dosegel namen, ki ga je zasledoval, ko je vložil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti. S pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči zase ugodnejše rešitve od odpusta obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017441
KZ-1 člen 192. ZKP člen 248.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazovanje z izvedencem
Opis kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencema, ne vsebuje nobenih takšnih dejstev in okoliščin, za ugotovitev katerih bi bilo potrebno postaviti strokovnjaka - izvedenca.
Zanemarjenost otroka ni zakonski znak obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, kakšne druge posledice za ugotavljanje katerih bi bilo potrebno znanje izvedenca, pa se v opisu dejanj ne zatrjujejo in ne očitajo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17,18. ZIZ člen 62, 62/2.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega dolžnik ni ugovarjal, ni mogoče šteti kot nesporen zahtevek, zato ga tudi ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
ZNP člen 37.. ZFPPIPP člen 428, 429, 433, 433/1, 434, 435, 435/1, 435/1-3, 436, 437/1, 438, 439, 439/1, 439/1-1, 439/1-2, 439/1-3, 440.. ZGD člen 58, 58/2, 59, 59/1.. ZPP člen 350, 366.. ZSReg člen 19, 39-2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga
Ker subjekt vpisa v pritožbi dejstva, da ni vložil ugovora, ne izpodbija in tudi ne navaja relevantnih okoliščin glede obstoja izbrisnega razloga, ki bi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede pravilne uporabe materialnega prava lahko kazale na to, da izbrisni razlog, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o začetku postopka za izbris subjekta, ne obstoji, ter tudi ni ugotoviti postopkovnih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo subjekta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.