nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zakonca in solastnika hiše, v kateri živijo, vsak do 1/2, kar ni pritožbeno sporno, zato je utemeljen tudi ukrep, da mora nasprotni udeleženec stanovanje (hišo) v skupni uporabi prepustiti predlagateljem v izključno uporabo v obsegu kot jo je imel v uporabi sam (prvi in tretji odstavek 21. člena ZPND).
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - plačilo v rezervni sklad - očitek protispisnosti - stroški postopka
V zvezi z zatrjevano kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica ne trdi, da je sodišče storilo napako pri povzemanju vsebine listin, ampak dejansko graja oceno sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, kakšna je nesporna neto površina prostorov. S tem izpodbija dejansko stanje, ki ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
vročanje - vročanje v izvršilnem postopku - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve
Sklep o dopolnitvi predloga za izvršbo je bil upnici vročen v skladu z 141.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej tako, da je bilo to sodno pisanje puščeno v njenem varnem elektronskem predalu (navadno elektronsko vročanje). S tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene postopkovne kršitve, saj za ta pozivni (dopolnilni) sklep ne veljajo določbe prvega in drugega odstavka 142. člena ZPP o obvezni osebni (elektronski) vročitvi. V skladu s prvim odstavkom 141.b člena ZPP se torej šteje, da je bila vročitev tega pisanja opravljena na dan, ko je bilo puščeno v varnem elektronskem predalu upnice.
ZD člen 62, 64. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - (ne)veljavnost oporoke - neobstoječa oporoka - oporočiteljev podpis - pristnost podpisa oporočitelja - lastnoročna oporoka - oporoka pred pričama - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nevročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dokaz z zaslišanjem izvedenca
Ker sta tožnika na mnenje sodnega izvedenca za preiskavo pisav podala pripombe, ki jih sodišče prve stopnje izvedencu ni vročalo v odgovor, prav tako ga ni zaslišalo, jima je s tem odvzelo možnost polnega preizkusa izvedeniškega mnenja in kršilo njuno pravico do izjave. Da bi odpravilo to procesno kršitev in dopolnilo ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče samo razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP. S tem je v celoti odpravilo dvom v pravilnost s strani sodišča prve stopnje sprejete dokazne ocene, ki glede na zaključke sodnega izvedenca temelji predvsem na izpovedi obeh oporočnih prič, torej A. Č. in M. Š., o tem, da so bile izpolnjene vse zakonske predpostavke za veljavnost izpodbijane oporoke.
Tožnika neveljavnosti izpodbijane oporoke zaradi pomanjkljivosti v njeni obliki nista uspela dokazati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 50, 50/1, 50/1-1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - pisni izvid in mnenje izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - ogled - zahtevnost izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - materialni stroški izvedenca
Koliko časa točno naj bi ogled izvedenca trajal (oziroma da naj bi trajal več kot eno uro), iz njegovega mnenja ne izhaja. Ker zato njegova zahteva v tem delu ni izkazana, mu gre le nagrada za manj zahtevne oglede (do 1 ure) v višini 46,00 EUR (v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika).
Sklicevanje na spletne vire ne predstavlja dodatne dokumentacije, ampak lahko sodi le v okvir strokovnega znanja izvedenca, ki ne more biti posebej vrednoteno. Zato mu iz tega naslova posebna (priglašena) nagrada ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODVETNIŠTVO
VSL00016891
ZLS člen 50c, 50c/1, 50c/2. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZOdv člen 1. ZPP člen 156.
stroški zastopanja - občina - naključje, ki se je primerilo eni stranki - občinski odvetnik - uporaba odvetniške tarife
Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.
Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106a, 106a/2. ZPP člen 247, 254.
stiki z mladoletnim otrokom - počitnice - dokazovanje z izvedencem - izločitev sodnega izvedenca - določitev drugega izvedenca
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov. Na dnevni, tedenski ali drug ritem otrok (ki je ključen za dogovarjanje o stikih) vpliva vrsta dejavnikov, tudi nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja...). Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno (vsaj minimalno) sporazumevanje med staršema.
Okoliščina, da v sklepu ni urejen način preživljanja počitnic otrok s predlagateljico, ne predstavlja pomanjkljivosti sklepa.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Ker je bil tožnikov hišni predalčnik v času vročanja neuporaben, je bilo ravnanje vročevalca, ki je pisanje vrnil sodišču pravilno in skladno z določili ZPP. Tožnik neutemeljeno navaja, da mu sklep ni bil vročen, ker ni bil puščen v poštnem predalčniku in neutemeljeno zatrjuje, da mu sklep ni bil (pravilno) vročen.
ZZZDR člen 106, 129, 129a. ZPP člen 350, 350/3, 413.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki v korist otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - pridobitne zmožnosti staršev - preživninsko breme - preživet čas pri preživninskem zavezancu - odločanje o stroških po prostem preudarku - meje preizkusa sodbe prve stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - oblika preživljanja - preživljanje v denarju - preživljanje na drugi način - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Zakon (129.a člen ZZZDR) določa, katere stroške življenjskih potreb mora zajemati preživnina. Zlasti so to stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Navedeni nabor stroškov življenjskih potreb ni fiksen, saj je njihova zadovoljitev odvisna od zmožnosti staršev otroka, zato nujnost otrokove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih do prostočasnih.
Pritožba je na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper sodbo pritožbenega sodišča so dopustna le izredna pravna sredstva. Ker je bila pritožba toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča torej nedovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - postopek za ureditev stikov - res iudicata - zavrženje dela tožbe - začasna odredba o dodelitvi otroka - razveljavitev začasne odredbe
Razveljavitev ali spremembo izdane začasne odredbe lahko stranka doseže le v postopku, v katerem je bila ta izdana, ne pa z vložitvijo nove (nedopustne) tožbe.
OZ člen 190, 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 355. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja - neupravičena obogatitev - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - zmotna uporaba materialnega prava
Stališče sodišča prve stopnje, da zahtevek, ki temelji na trditvah o protipravnem ravnanju toženca, ne more biti kondikcijski, temveč je lahko le odškodninski, ni pravilno. Trditev o protipravnem ravnanju okoriščenca torej ni potrebna, če pa je podana, ne izključuje postavitve zahtevka iz neupravičene obogatitve.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 408, 409, 409/1.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom na predlog dolžnika. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se obveznosti stečajnega dolžnika odpustijo. Dolžnik je tako z izpodbijanim sklepom dosegel namen, ki ga je zasledoval, ko je vložil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti. S pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči zase ugodnejše rešitve od odpusta obveznosti.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Zmotno je stališče pritožnika, da dejstvo, da mu je bila tekom prestajanja tretje zaporne kazni izrečena enotna kazen, ne vpliva na rok, ki je potreben za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Pri ugotavljanju pogojev za izbris obsodbe iz kazenske evidence se namreč upošteva enotna kazen, ki je bila dolžniku izrečena z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 11. 6. 2014, torej enotna kazen zapora petih let.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - odpravnina - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zastopanje - pravna oseba
Ni dolžnost delavca, da išče neko osebo pri delodajalcu, ki naj bi bila ob nejasnih razmejitvah pristojnosti, nejasnih položajih ali v medsebojnih sporih najbolj pristojna za sprejem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, temveč je (prav obratno) stvar delodajalca, da ustrezno poskrbi in zagotovi, da bo odpoved delavca prišla do prave osebe oziroma, da se bo ta z njo seznanila. Zadošča, da delavec vroči odpoved delodajalcu ali osebi, za katero je prepričan, da je pristojna za njegovo odločitev.
ZPP člen 7, 12, 188, 212, 319, 319/2, 355, 360, 360/1. OZ člen 311, 312, 312, 239, 358, 358-3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. URS člen 25.
res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - materialnopravni (izvenpravdni) pobot - neizpolnitev obveznosti - povračilo škode - umik tožbe - pobot - izjava o pobotu - ugovor ugasle terjatve - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dopolnitev dokaznega postopka - ustavna pravica do pritožbe
V predhodnih postopkih sta bili tožbi zavrženi. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v prejšnjih postopkih sodišče o tožbenem zahtevku ni meritorno (vsebinsko) odločilo, zato ne gre za „res iudicata.“
OZ med pogoji za pobot ne določa likvidnosti terjatve. Pri izvenpravdnem pobotu tožena stranka uveljavlja ugovor ugasle terjatve, kar je podobno, kot bi navajala, da je tožbeno terjatev že plačala. Sodišče se odgovoru na to trditev ne more izogniti, saj gre za vprašanje ali tožbena terjatev (še) obstaja ali ne. Če gre za sporno terjatev, jo je torej treba dokazati. Če gre za nečisto terjatev je najprej treba doseči njeno likvidnost. Šele če višine terjatve ni mogoče ugotoviti, pobotanje ni možno. Tožena stranka lahko z ugovorom ugasle pravice zaradi izvenpravdnega pobota uspe, če zatrjuje in dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve ter dejstvo, da je podala pobotno izjavo.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v drugih postopkih, saj so te posledica presoje trditev in izvedenih dokazov v dotičnem postopku. Odločati mora na podlagi trditev strank in dokazov podanih v obravnavanem postopku.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017616
ZPP člen 115, 115/1, 115/2. OZ člen 619.
preložitev naroka - restriktivna razlaga izjem - upravičeni razlogi za preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - podjemna pogodba
Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba, kot vse izjeme, obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka odsotnosti ni opravičila skladno s 115. členom ZPP. Tožena stranka namreč ni predložila zdravniškega opravičila in tudi sicer iz dopisa, ki ga je posredovala sodišču, ni razvidno, da bi šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezen, ki je toženi stranki onemogočala prihod na sodišče.