CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016620
SPZ člen 20, 95, 95/1, 96. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neupoštevanje navodil pritožbenega sodišča - očitek protispisnosti - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - dobrovernost - nedobrovernost - plodovi - povrnitev vrednosti obranih plodov
Ker se je ob ureditvi in evidentiranju urejene meje izkazalo, da je imel toženec v posesti zemljišče, ki je last tožnika, in je torej drevesa posekal na tožnikovi nepremičnini, drevesa pa so njen (naravni) plod (20. člen SPZ), je za presojo spora treba uporabiti določila 95. in 96. člena SPZ.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 50, 50/1, 50/1-1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - pisni izvid in mnenje izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - ogled - zahtevnost izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - materialni stroški izvedenca
Koliko časa točno naj bi ogled izvedenca trajal (oziroma da naj bi trajal več kot eno uro), iz njegovega mnenja ne izhaja. Ker zato njegova zahteva v tem delu ni izkazana, mu gre le nagrada za manj zahtevne oglede (do 1 ure) v višini 46,00 EUR (v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika).
Sklicevanje na spletne vire ne predstavlja dodatne dokumentacije, ampak lahko sodi le v okvir strokovnega znanja izvedenca, ki ne more biti posebej vrednoteno. Zato mu iz tega naslova posebna (priglašena) nagrada ne gre.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - plačilo v rezervni sklad - očitek protispisnosti - stroški postopka
V zvezi z zatrjevano kršitvijo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica ne trdi, da je sodišče storilo napako pri povzemanju vsebine listin, ampak dejansko graja oceno sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, kakšna je nesporna neto površina prostorov. S tem izpodbija dejansko stanje, ki ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
ZD člen 62, 64. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - (ne)veljavnost oporoke - neobstoječa oporoka - oporočiteljev podpis - pristnost podpisa oporočitelja - lastnoročna oporoka - oporoka pred pričama - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nevročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pritožbena obravnava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dokaz z zaslišanjem izvedenca
Ker sta tožnika na mnenje sodnega izvedenca za preiskavo pisav podala pripombe, ki jih sodišče prve stopnje izvedencu ni vročalo v odgovor, prav tako ga ni zaslišalo, jima je s tem odvzelo možnost polnega preizkusa izvedeniškega mnenja in kršilo njuno pravico do izjave. Da bi odpravilo to procesno kršitev in dopolnilo ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče samo razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP. S tem je v celoti odpravilo dvom v pravilnost s strani sodišča prve stopnje sprejete dokazne ocene, ki glede na zaključke sodnega izvedenca temelji predvsem na izpovedi obeh oporočnih prič, torej A. Č. in M. Š., o tem, da so bile izpolnjene vse zakonske predpostavke za veljavnost izpodbijane oporoke.
Tožnika neveljavnosti izpodbijane oporoke zaradi pomanjkljivosti v njeni obliki nista uspela dokazati.
vročanje - vročanje v izvršilnem postopku - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve
Sklep o dopolnitvi predloga za izvršbo je bil upnici vročen v skladu z 141.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej tako, da je bilo to sodno pisanje puščeno v njenem varnem elektronskem predalu (navadno elektronsko vročanje). S tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene postopkovne kršitve, saj za ta pozivni (dopolnilni) sklep ne veljajo določbe prvega in drugega odstavka 142. člena ZPP o obvezni osebni (elektronski) vročitvi. V skladu s prvim odstavkom 141.b člena ZPP se torej šteje, da je bila vročitev tega pisanja opravljena na dan, ko je bilo puščeno v varnem elektronskem predalu upnice.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Ker je bil tožnikov hišni predalčnik v času vročanja neuporaben, je bilo ravnanje vročevalca, ki je pisanje vrnil sodišču pravilno in skladno z določili ZPP. Tožnik neutemeljeno navaja, da mu sklep ni bil vročen, ker ni bil puščen v poštnem predalčniku in neutemeljeno zatrjuje, da mu sklep ni bil (pravilno) vročen.
ZZZDR člen 106, 129, 129a. ZPP člen 350, 350/3, 413.
določitev stikov med staršem in otrokom - stiki v korist otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - pridobitne zmožnosti staršev - preživninsko breme - preživet čas pri preživninskem zavezancu - odločanje o stroških po prostem preudarku - meje preizkusa sodbe prve stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - oblika preživljanja - preživljanje v denarju - preživljanje na drugi način - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Zakon (129.a člen ZZZDR) določa, katere stroške življenjskih potreb mora zajemati preživnina. Zlasti so to stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Navedeni nabor stroškov življenjskih potreb ni fiksen, saj je njihova zadovoljitev odvisna od zmožnosti staršev otroka, zato nujnost otrokove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih do prostočasnih.
Pritožba je na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper sodbo pritožbenega sodišča so dopustna le izredna pravna sredstva. Ker je bila pritožba toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča torej nedovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106a, 106a/2. ZPP člen 247, 254.
stiki z mladoletnim otrokom - počitnice - dokazovanje z izvedencem - izločitev sodnega izvedenca - določitev drugega izvedenca
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov. Na dnevni, tedenski ali drug ritem otrok (ki je ključen za dogovarjanje o stikih) vpliva vrsta dejavnikov, tudi nepredvidljivih dogodkov (bolezni, obiski prijateljev, družinska in druga praznovanja...). Ne glede na to, kako podrobno sodišče določi stike, je za njihovo izvrševanje v korist otrok nujno (vsaj minimalno) sporazumevanje med staršema.
Okoliščina, da v sklepu ni urejen način preživljanja počitnic otrok s predlagateljico, ne predstavlja pomanjkljivosti sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODVETNIŠTVO
VSL00016891
ZLS člen 50c, 50c/1, 50c/2. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZOdv člen 1. ZPP člen 156.
stroški zastopanja - občina - naključje, ki se je primerilo eni stranki - občinski odvetnik - uporaba odvetniške tarife
Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.
Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - postopek za ureditev stikov - res iudicata - zavrženje dela tožbe - začasna odredba o dodelitvi otroka - razveljavitev začasne odredbe
Razveljavitev ali spremembo izdane začasne odredbe lahko stranka doseže le v postopku, v katerem je bila ta izdana, ne pa z vložitvijo nove (nedopustne) tožbe.
ZIZ-UPB1 člen 270/1, 273/1. ZFPPIPP člen 446, 466, 479.
zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti
10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic (Priloga A11). Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.
Ker je v obravnavani zadevi sklep, s katerim je bilo odločeno, da je obsojeni F.B.V. dolžan plačati preostanek denarne kazni v znesku 861,00 EUR do 15. 8. 2018, postal pravnomočen dne 27. 6. 2018, sodišče prve stopnje o ponovni prošnji obsojenca za podaljšanje roka za plačilo preostanka denarne kazni ni več moglo odločiti, saj gre za že pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - znižanje plače
Tožena stranka je tožniku v spornem obdobju obračunavala negativno stimulacijo iz naslova neuspešnega poslovanja podjetja. Bistveno vprašanje za odločitev v tej zadevi je, ali je tožena stranka imela pravno podlago za obračun negativne stimulacije iz naslova poslovne neuspešnosti podjetja, saj je tožena stranka takšno znižanje tožnikove plače utemeljevala le na tej podlagi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnikova pogodba o zaposlitvi ne dopušča obračuna negativne stimulacije iz naslova neuspešnosti poslovanja podjetja in da tožena stranka ni dokazala, da bi se s tožnikom izrecno (ustno) dogovorila o znižanju njegove plače.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17,18. ZIZ člen 62, 62/2.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Slovenskega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega dolžnik ni ugovarjal, ni mogoče šteti kot nesporen zahtevek, zato ga tudi ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Tožena stranka je lahko prenesla na detektiva le tiste pristojnosti, ki jih je imela sama za kontrolo delavca med bolniškim staležem (tako tudi drugi odstavek 25. člena ZDD-1), kar slikanje in snemanje, dokler prekomerno ne posežeta v delavčevo zasebnost, zagotovo sta, detektiv pa je opravljal svoje naloge skladno z ZDD-1, saj lahko po 31. v zvezi s 27. členom omenjenega zakona (pod predpostavko pooblastila, ki ga je imel) za opravo konkretne naloge opravlja nadzor tudi s tehničnimi sredstvi.
Dokazi, pridobljeni v času tožnikovega nadzora, torej slikovno in video gradivo, so bili pridobljeni skladno s pooblastilom s strani tožene stranke in ZDD-1, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ti dokazi niso bili pridobljeni na takšen način, ki bi tudi delodajalcu preprečevali, da ne bi mogel sam priti do njih.
Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da so bila slikovna in video gradiva pridobljena na nezakonit način, to še ne bi pomenilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena oziroma nezakonita. Če bi bil namreč detektiv po pritožbenih zatrjevanjih upravičen le do opazovanja tožnika, bi že sama izpoved detektiva o zaznavanjih tožnika, kako je ta med bolniškim staležem baliral travo nekaj kilometrov proč od svojega doma, predstavljala zadosten dokaz o zlorabi bolniškega staleža in s tem utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je kršil navodila zdravnika s tem, ko je na oddaljenem travniku baliral travo. Ker se tožnik v času bolniškega staleža ni ravnal po navodilih zdravnika, je s tem podan razlog za izredno odpoved, določen v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - pridobitno delo - bolniški stalež - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na okoliščine tožničine aktivnosti pri drugi družbi (prisotnost v prostorih te družbe več zaporednih dni po več ur, uporaba multifunkcijske naprave ter dejstvo, da je spoznavala delovni proces pri navedeni družbi z namenom morebitnega bodočega sodelovanja) je pri delu tožnice že šlo za opravljanje pridobitnega dela v smislu določbe 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 oziroma za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da (še) ni imela sklenjene pogodbe pri navedeni družbi in da za delo (še) ni prejela plačila v denarju, ne pomeni, da tožnica ni imela koristi od tega (denimo v obliki omogočenega bodočega poslovnega sodelovanja z navedenim gospodarskim subjektom).
Ugotovljeno ravnanje tožnice pri drugem pravnem subjektu (tudi če bi bilo ugotovljeno, da ni vplivalo na potek zdravljenja oziroma zdravljenja ne podaljša) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnica tam ni neposredno opravljala dela v smislu sklepanja zavarovalnih poslov ali pogovorov s strankami. To izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu. Večkratno večurno intenzivno opazovanje delovnega procesa pri drugem subjektu je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnica ni imela dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče šteti njenega ravnanja za sprehod (v naravo) niti za pogovor z ljudmi, ki so tožnici blizu.
ZODPol v 67. členu ureja začasno premestitev in napotitev in določa, da zaradi nemotenega opravljanja del policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev (prvi odstavek 67. člena ZODPol). Ob navedenem tretji odstavek istega člena določa, da mora biti odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi vročena najmanj 7 dni pred nastopom dela in mora vsakokrat vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, pri čemer je odločba dokončna.
Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti, pri čemer gre za dokončno odločbo. Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po 67. členu ZODPol za napotitev brez soglasja javnega uslužbenca, jo je treba kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanje o pravicah in obveznosti iz uslužbenskega razmerja) razlagati ozko.