dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka revizije
V skladu s 325. členom ZPP se dopolnilna sodba izda, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, in če mu stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni. Ta določba se smiselno uporablja tudi za izdajo dopolnilnega sklepa (332. člen ZPP).
zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - asignacija - zmotna uporaba materialnega prava
Stališče sodišča prve stopnje, da asignacije in na njihovi podlagi opravljena plačila ne pomenijo pretrganje zastaranja, je zmotno. Dolžnik lahko denarno obveznost izpolni bodisi tako, da jo plača sam neposredno, bodisi tako, da se plačilo opravi z asignacijo. Z nakazančevo izpolnitvijo je toženčeva (dolžnikova) obveznost v obsegu izpolnitve prenehala (prim. prvi odstavek 1041. člena OZ). Na podlagi asignacijske pogodbe izvedena plačila imajo učinek pretrganja zastaranja iz 364. člena OZ.
ovira za odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti - pravnomočen sklep - kršitev obveznosti
O predlogu za odpust obveznosti je bilo že pravnomočno odločeno, v tem pritožbenem postopku pa pravilnosti in zakonitosti že pravnomočnih sklepov ni dopustno preizkušati. Zato višje sodišče ne odgovarja na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica izpodbija pravilnost predhodnih odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017347
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - dokazna ocena - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Zakonska zahteva po obvezni navzočnosti na glavni obravnavi v obdolženčevem primeru ni absolutna, ampak je skladno z načelom sorazmernosti, prilagojena zakonski zahtevi po učinkoviti izvedbi kazenskega postopka v 15. členu ZKP. Od tod izjema v prvem odstavku 442. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik sme odločiti, da se v primerih, ko na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni obdolženec, ta sme opraviti pod pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan.
izvrševanje služnostne pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - plačilo uporabnine
Na podlagi navedene pravnomočne sodbe o obstoju služnostne pravice oziroma poti je prvostopno sodišče v predmetni zadevi pravilno presodilo, da tožene stranke navedene poti niso uporabljale nedopustno oziroma protipravno.
Pritožnik z navedbami, da vsakršno sojenje v nasprotju s pozitivno zakonodajo predstavlja zavestno pristransko sojenje in izkrivljanje prava, zgreši bistveno prvino očitanega kaznivega dejanja, ki je v obarvanem naklepu sodnika, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017550
OZ-UPB1 člen 6, 6/2, 180, 180/1, 239, 240. ZPP-UPB3 člen 8, 212.
zdravniška napaka (medicinska napaka) - odškodninska odgovornost bolnice - kršitev pojasnilne dolžnosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (otrok) - pravno relevantna vzročna zveza - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - spoznavna kriza - nižji dokazni standard - mejni prag zadostne verjetnosti - separatni pravdni stroški
Drži, da nobeden od pritegnjenih izvedencev z vidika medicinske stroke ni mogel potrditi, da bi se v primeru hitrejšega carskega reza rodila zdrava deklica, vendar pa je zmotno pritožbeno prepričanje, da navedeno izključuje konkluzijo o obstoju pravno relevantne vzročnosti.
V pravni teoriji je sicer zastopano večinsko stališče, da morajo biti trditve o pravno odločilnih dejstvih dokazane tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost (prepričanje o obstoju pravno pomembnih dejstev). Kadar pa je zaradi narave oziroma specifičnosti pravno relevantnega dejstva ta dokazni standard praktično nedosegljiv, pa ima to v sodni praksi za posledico znižanje dokaznega standarda tako, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018788
ZKP člen 385, 397, 397/4.
prepoved reformacije in peius - poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev
Po četrtem odstavku 397. člena ZKP je sodišče prve stopnje pri izrekanju nove sodbe vezano na prepoved, ki je predpisana v 385. členu ZKP. Ta pomeni, da se sodba ne more spremeniti v materialnopravnem pogledu v škodo obdolženca, to je v pogledu pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.
Po sprejeti sodni praksi se prepoved spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje, kar pomeni, da sodišče v ponovljenem postopku ne sme ugotavljati oziroma upoštevati dejstev, ki so v škodo obdolženca.
Pri odločitvi mora sodišče v novem sojenje izhajati iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v prvi, razveljavljeni sodbi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v ponovljenem sojenju obdolžena spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom, usklajenim s strožjim stališčem Vrhovnega sodišča glede zahteve po konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve.
Ker so bili po ugotovljenem prvotni okvirji izvršitvenih ravnanj obdolžene preseženi, je po razveljavitvi sodbe z novo sodbo pri takšnih dodanih okvirjih prišlo do kršitev določbe 358. člena ZKP, v katerem je uzakonjena prepoved spremembe na slabše (reformatio in peius).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017691
SPZ člen 257, 257/2, 259, 259/1, 260, 260/1, 263, 263/1. OZ člen 190, 433, 631.
stavbna pravica - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - veljavnost pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - prenehanje stavbne pravice - verzija - neupravičena obogatitev - pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote - neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika
Subjekt lahko postane imetnik stavbne pravice že pred graditvijo zgradbe in dopustno je, da zgradba na zemljišču, obremenjenem s stavbno pravico, v času njenega trajanja sploh še ni zgrajena
Do premika premoženja iz sfere imetnika stavbne pravice v sfero tožene stranke kot lastnika nepremičnine je prišlo z izbrisom stavbne pravice iz zemljiške knjige, ta prehod premoženja pa ima naravo verzijske terjatve. Čim je tako, pa je logično, da tožena stranka ne more biti zavezana za plačilo vtoževanega zneska na podlagi 433. člena OZ (kjer je pogoj, da pride do prehoda premoženja na podlagi pogodbe).
Obstoj pogodbene podlage izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo
Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta zakonca in solastnika hiše, v kateri živijo, vsak do 1/2, kar ni pritožbeno sporno, zato je utemeljen tudi ukrep, da mora nasprotni udeleženec stanovanje (hišo) v skupni uporabi prepustiti predlagateljem v izključno uporabo v obsegu kot jo je imel v uporabi sam (prvi in tretji odstavek 21. člena ZPND).
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Za izpodbojnost javne listine velja dvoje dokaznih pravil. Dokazno pravilo o neresničnosti njene vsebine, torej tistega kar se v njej potrjuje, ter dokazno pravilo o nepristnosti, ki pomeni, da javne listine ni izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj.
OZ-UPB1 člen 179, 182. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 22, 26, 36, 36/1.
odškodnina za pripor - zaporna kazen - sodnikovo protipravno ravnanje - primerna višina odškodnine - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi M. proti Hrvaški, v kateri je presojalo kršitev prepovedi po 3. členu EKČP, zavzelo stališče, da poseg v to pravico ne temelji na goli matematični operaciji, izračuna povprečne površine na zapornika, ampak je treba upoštevati celotno realno sliko okoliščin, v katerih zaporniki živijo. V primerih, v katerih je povprečna površina na zapornika v zaporih, namenjenih izvrševanju kazni za več oseb, padla pod 3 kvadratne metre, se domneva, da tako stanje pomeni kršitev. Upoštevati je torej potrebno vse okoliščine posameznega primera, ki vplivajo na pogoje bivanja v zaporu, kar je prvostopenjsko sodišče tudi storilo in ugotovilo, da je tožnik le krajši čas bival v sobi s štirimi obsojenci, kjer je nanj odpadlo 1,79 kvadratnega metra bivalne površine, a je tudi tam lahko uporabljal druge prostore in se mu v tej sobi ni bilo potrebno zadrževati 24 ur dnevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016620
SPZ člen 20, 95, 95/1, 96. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neupoštevanje navodil pritožbenega sodišča - očitek protispisnosti - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - neupravičena pridobitev - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - dobrovernost - nedobrovernost - plodovi - povrnitev vrednosti obranih plodov
Ker se je ob ureditvi in evidentiranju urejene meje izkazalo, da je imel toženec v posesti zemljišče, ki je last tožnika, in je torej drevesa posekal na tožnikovi nepremičnini, drevesa pa so njen (naravni) plod (20. člen SPZ), je za presojo spora treba uporabiti določila 95. in 96. člena SPZ.
poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti
Res je sicer, da iz judikatov Vrhovnega sodišča RS izhaja široka opredelitev pojma ″opravljanje gospodarske dejavnosti″, ko kaznivo poslovne goljufije lahko stori vsakdo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in pri tem ni pomemben status osebe, pač pa dejstvo, da opravlja gospodarsko dejavnost. Pojem gospodarska dejavnost tako ni vezan na pooblastila storilca, pač pa na gospodarsko dejavnost subjekta (organizacije), a pri ugotavljanju opravljanja gospodarske dejavnosti je vendarle ključno, ali ima gospodarsko naravo tista posamična dejavnost subjekta, pri kateri je prišlo do izvršitvenega ravnanja storilca (tako sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 10. 2015, opr. št. I Ips 7576/2015). Če torej do izvršitvenega ravnanja pride v okviru negospodarske dejavnosti subjekta, zakonski znak ″opravljanja gospodarske dejavnosti″ ne bo izpolnjen. Po modificirani obtožnici se je obtožencu kot izvršitveno ravnanje očitala preslepitev oškodovanca pri sklenitvi posojilne pogodbe. Zato si je treba postaviti vprašanje, kakšen pomen je imela ta posojilna pogodba v poslovanju med obema subjektoma, torej obtožencem kot samostojnim podjetnikom in oškodovancem? Ali je šlo za ravnanje, ki je služilo namenu poslovanja med subjektoma? Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da ta pogoj ni bil izpolnjen.
aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika
Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik, mora izkazati svojo aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga ter materialnopravno predpostavko za začetek stečajnega postopka.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, pač pa je fizična oseba - nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato konkretni spor ne izpolnjuje kriterija za gospodarske spore.
stečajni postopek - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - posebna razdelitvena masa - nagrada stečajnega upravitelja - odmera nagrade upravitelja - osnova za izračun
S predmetnim sklepom se posega v pritožnikove pravice, torej v pravico za plačilo za upraviteljevo delo, zato je utemeljeno pritožnikovo pričakovanje do jasne in pregledne obrazložitve, kako je izračunana nagrada, tako da jo lahko tudi sam preizkusi.
Materialnopravno zmotno je stališče, da se nagrada upravitelja obračuna od zneska kupnine, zmanjšanega za vse stroške, vključno z nagrado. Ker se višina nagrade šele izračunava, je kot osnovo za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade.