CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018088
ZNP člen 33, 33/2, 37. ZVEtL-1 člen 3. ZPP člen 365, 365-1.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - pravnomočna odločba - res iudicata - ponovno odločanje o isti stvari - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - sprememba sklepa - zavrženje pritožbe
O predlogu poprave oštevilčenja lokalov je sodišče odločilo s sklepom, ki je postal pravnomočen, zato ponovne odločitve o isti zadevi udeleženka ne more doseči. V preostalem delu je sodišče predlogu oziroma pritožbi udeleženke v celoti ugodilo z izpodbijanim sklepom in skladno z njenim predlogom na novo preoblikovalo solastninska razmerja, čemur v pritožbi sama pritrjuje. S tem je njen pritožbeni interes izčrpan, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo.
skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - javna površina - parkirna mesta - pravnomočna upravna odločba o določitvi gradbene parcele
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v širšem obsegu, kot je bilo le-to opredeljeno v pravnomočni upravni odločbi o funkcionalnem zemljišču oziroma gradbeni parceli k stavbi, v smislu petega odstavka 30. člena ZVEtL, ni ovira za vsebinsko presojo obsega pripadajočega zemljišča. Iz izreka upravne odločbe namreč ne izhaja, da bi upravni organ predlog v delu, ki je predmet tega postopka, zavrnil, oziroma da bi bilo predmet upravnega postopka tudi zemljišče, ki presega obseg, o katerem je v izreku odločil upravni organ.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da postopek po ZVEtL ni namenjen pridobivanju parkirnih mest, pač pa zgolj ugotavljanju tistega zemljišča, ki je funkcionalno povezano s stavbo.
stranska intervencija - prodajna pogodba - dobavitelj - intervencijski interes - škoda zaradi zaupanja
Po presoji pritožbenega sodišča pa razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih "verižne" prodajne pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do predhodnega prodajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu lahko predstavljala podlago za vzpostavitev odškodninske obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
zapuščinska obravnava - oprava zapuščinske obravnave - vabljenje na narok - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke - izjava o sprejemu dediščine
Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00018253
ZM člen 1, 2, 37, 78, 78/2. ZPP člen 188, 188/1, 188/2. ZMZPP člen 20.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - razmerje z mednarodnim elementom - pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano - bianco menica - zastaranje - menična izjava - menično pooblastilo - prekoračitev pooblastila - datum dospelosti menice - unovčenje menice - rok
Datum dospelosti menice med pravdnima strankama ni bil določen in ker datum dospelosti menice ni v nasprotju z vsebino poroštvene izjave, so neutemeljene toženčeve navedbe, da bi morala tožnica izpolniti menico najkasneje v dveh delovnih dnevih, pri tem pa se toženec zmotno sklicuje na 37. člen ZM, ki določa roke za predložitev menice v plačilo, ko gre za menico, ki je plačljiva na (vnaprej) določen dan. Terjatev tožnice proti tožencu iz meničnopravnega razmerja ni zastarala, ker je tožnica vložila tožbo v enem letu od dneva dospelosti menice, kot to določa drugi odstavek 78. člena ZM.
Opis kaznivega dejanja torej vsebuje vse abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je sklepati, da je šlo pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest o preslepitvi, ko je prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene, pri tem pa prikrival, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, kar je razvidno iz navedbe, da je to storil, čeprav je vedel, da gospodarska družba A.U., d.o.o. ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi in računov za najem prostorov in parkirišč ne bo mogla poravnati ter je tako U.P. preslepil in je z njim podpisal navedeni pogodbi.
Obdolženčeva predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja in teža obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem ko olajševalnih okoliščin utemeljeno ni ugotovilo, sta sodišču prve stopnje utemeljeno narekovali zaključek, da je edino primerna zaporna kazen v višini, kot jo je izreklo, in ki je po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezno odmerjena. Dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred šestimi leti, pa ni takšna tehtna okoliščina, ki bi lahko vplivala na vrsto in višino kazenske sankcije, kot je bila izrečena.
krivdna odškodninska odgovornost - hramba - hramba čolna - kraja - pridobitev lastninske pravice - izročitev premičnine v posest - podjemna pogodba - registracija - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vmesna sodba - odplačnost - profesionalna skrbnost
Ni dvoma, da je čoln premičnina, kot tudi, da je bil njegov neposredni posestnik tožnik. Slednji je v pravdi tudi zatrjeval, da je lastnik čolna. Iz tega izhaja logičen sklep, da je v skladu z zakonsko domnevo iz SPZ, lastnik čolna tožnik, dokler toženec ne dokaže drugače.
Izkaže se, da tudi, če bi sprejeli stališče pritožnika, da je bila s strani tožnika predložena (pred)pogodba o nakupu čolna nedopustno upoštevana, to samo po sebi ne zadošča za ovrženje zakonske domneve glede tožnikovega lastništva. Predložitev s strani tožnika zatrjevane pisne (pred)pogodbe bi, če že, zakonsko domnevo lastništva lahko le še dodatno potrdila, ne pa ovrgla.
ZPP člen 319, 319/3. ZD člen 28, 34, 45, 46, 46/1.
pravnomočnost - materialna pravnomočnost - ponovno odločanje o isti stvari - negativna procesna predpostavka - dedovanje - vrnitev darila - vračunanje daril - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno. V ta razmerja ni dovoljeno posegati - stranke ne smejo znova uveljavljati tistega, kar je že bilo priznano ali zavrnjeno (materialna pravnomočnost). Pravnomočnost je negativna procesna predpostavka, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se uveljavlja zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno določeno, sodišče tožbo zavrže.
Dediči v sporu, v katerem eden od njih zahteva ugotovitev darila, niso nujni sosporniki.
predlog za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravnomočno potrjena prisilna poravnava
Za položaj, ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, se sedmi odstavek 152. člena ZFPPIPP ne uporablja.
Po pravnomočno končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave je zato treba nadaljevati postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti - pravočasnost pritožbe - navadna pošta - priporočena pošiljka - dan oddaje na pošto - dan prejema vloge pri sodišču
Dan oddaje na pošto je za presojo pravočasnosti pritožbe odločilen le, če bi tožena stranka pritožbo poslana priporočeno (drugi odstavek 112. člena ZPP).
neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dolžnost države je, da tudi osebam, ki jim je sicer utemeljeno odvzeta prostost, zagotovi take standarde bivanja, ki so človeka vredni. Če jih ne, ravna protipravno in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost zaradi kršitve pravic osebnosti.
Na tožeči stranki je bilo trditveno (in dokazno) breme glede trditev o vseh dejstvih, potrebnih za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj lahko upnik v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka pa takšnih trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala, saj niti ni določno navedla, da naj bi bila cena dogovorjena v skupnem (pavšalno določenem) znesku za celoto opravljenih del.
Neutemeljena je tudi navedba, da poledenela tla predstavljajo nevarno stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsov in padcev. Res je bilo takšno stališče starejše sodne prakse, ki pa jo je novejša sodna praksa presegla. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla) postane nevarna zaradi določenih okoliščin, to narave odgovornosti ne spreminja. V teh primerih je mogoče iskati odgovornost le pri subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin. Sodišče prve stopnje je torej pri odločanju pravilno uporabilo določbe o krivdni odgovornosti.
podjemna pogodba - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - vodovodna cev - vodovodna napeljava - sanacija napak - izvedensko mnenje - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - pobotni ugovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izvedenec bi moral podati obrazložen odgovor tudi iz vidika (ne)potrebnosti oziroma (ne)utemeljenosti posameznih postavk, ki jih je tožnica opredelila v tretji pripravljalni vlogi v zvezi z računom (postavkami) izvajalca O. d.o.o. Ker tega ni storil, se njegovih ugotovitev ni dalo preveriti, s tem pa tudi ni mogoče preizkusiti tega dela izpodbijane sodbe.
prepoved vznemirjanja - pravica do uporabnine - obogatitev in prikrajšanje
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje razpolagalo s konkretnimi podatki o višini najemnine, to je koristi katero sta tudi na račun tožnika pridobila toženca. Zato že iz vsebine priloženih pogodb izhaja, da je tožeča stranka upravičena do plačila uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019392
ZPP člen 249. OZ člen 5, 262, 262/1, 557, 561, 561/3, 562, 562/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - odločitev o pravdnih stroških - skrbnik za poseben primer
Razveza pogodbe je skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. Predpostavka zahtevka za spremembo ali razvezo pravnega razmerja med strankama zaradi spremenjenih razmer je, da se po sklenitvi pogodbe razmere spremenijo tako, da postane izpolnitev znatno otežkočena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017520
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1. ZASP člen 81, 157.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivne organizacije - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - običajen avtorski honorar - začasna tarifa - licenčna pogodba - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - licenčna analogija - pravna praznina - skupni sporazum o višini nadomestil - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba pravne podlage
Ker se licenčna analogija v tej zadevi ne more uporabiti, vprašanje (ne)članstva v ZKOS izgubi pomen, pravno praznino pa je treba zapolniti na drug način, tj. z uporabo primernega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del v višini 0,198 EUR na naročnika mesečno, ki ga je določilo Vrhovno sodišče RS.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZVEtL člen 17, 25.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - ugotovitev solastninske pravice
Nepravdni postopek za etažiranje večstanovanjske stavbe v skladu z določbami ZVEtL ne predstavlja predhodnega vprašanja v razmerju do pravdnega postopka za ugotovitev solastnine in dopustitev njene (so)uporabe v korist etažnih lastnikov.
varstvo osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - okrnitev ugleda pravne osebe - tehtanje pravic v koliziji - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica do svobodnega izražanja - objava mnenja - vsebina izjave - (ne)resničnost izjave - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Meja svobode izražanja v konkretnem primeru ni bila presežena in za prisojo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda pravne osebe ni materialnopravne podlage.
OZ člen 149, 153, 179, 299, 299/2, 943. ZOdvT tarifna številka 2200, 2202.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - trčenje motornega vozila in kolesarja - deljena odgovornost - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - prispevek oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - vštevanje nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je zavarovanka tožene stranke vozila motorno vozilo, ki ga je v razmerju do šibkejših, nemotoriziranih udeležencev v cestnem prometu vselej treba upoštevati kot nevarno stvar v smislu določbe 149. člena OZ. Glede na to je pravilno določilo višji delež odgovornosti zavarovanki tožene stranke (65%) ter prispevek tožnice k nastanku škode v deležu 35%.