OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00019212
ZSVarPre člen 66, 68.. ZUPJS člen 56, 56/5.. OZ člen 131, 131/1, 148, 179.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - premoženjska škoda - varstveni dodatek - obstoj protipravnosti
Dejstvo je, da tožnica pritožbe zoper odločbo z dne 15. 2. 2016 ni vložila, čeprav bi jo lahko. Zoper drugostopno odločbo, če bi bila zavrnilna, pa bi lahko vložila izpodbojno tožbo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem z uveljavljanjem kršitve 66. in 68. člena ZSVarPre. Zaradi tega dejstva, ker tožnica ni uveljavljala varstva pravic, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala protipravnosti ravnanja toženih strank, s tem pa ni podan dejanski stan iz 148. člena OZ.
Glede na ustaljeno sodno prakso morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, ne predstavlja protipravnega ravnanja, v kolikor so posledice odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, kot v konkretnem primeru. V zvezi s presojo protipravnih ravnanj državnih organov pri izvajanju oblastne funkcije o izdaji posameznih upravnih aktov, so se izoblikovali standardi. Potrebna je kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Da bi bilo mogoče ravnanje toženih stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Brez razumnega razloga bi moralo odstopati od običajne metode dela ali potrebne skrbnosti.
Po 2. odstavku 34. člena ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in sicer v roku 30 dni po prejemu pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je vložena pred potekom roka. Če je rok zamujen iz opravičenih razlogov, je v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoč predlog za vrnitev v prejšnje stanje (3. odstavek). Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči, oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč. Če tega ne stori, ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena, ali ni bila uporabljana v predpisanem roku, ni upravičen do izredne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema istovrstne denarne dajatve, razen v primeru vložitve nove vloge zaradi naravne nesreče ali višje sile (4. odstavek).
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Upoštevaje določbo 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), je pritožbeno sodišče razveljavilo 2. točko izreka (gre za opozorilo in ne za odločitev sodišča, zato ne spada v izrek sodne odločbe) in pritožnika opozarja, da je dolžan terjano sodno takso po plačilnem nalogu z dne 9.7.2018 plačati v roku 8 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi pisnega odpravka tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
Nemoteno financiranje tožene stranke je namreč za nadaljnje poslovanje družbe odločilen pogoj. Zato je tudi po mnenju sodišča druge stopnje izpodbijani sklep skupščine tožene stranke "po presoji dobrega gospodarstvenika nujen, glede na okoliščine v katerih tožena stranka posluje", sicer bi lahko nastopile motnje in težave pri financiranju tožene stranke. Temeljna pravica delničarja do delitve bilančnega dobička ne more tako globoko posegati v poslovanje tožene stranke, da bi lahko poglobila sicer že obstoječo nedvomno ugotovljene težave v finančnem poslovanju tožene stranke.
Tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval skritih napak ali skritih lastnosti viličarja, zaradi katere bi sporni družbi grozil regres, zato sporna družba ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje intervencijo zavrniti.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - podjemna pogodba - obličnost pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Podjemna pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že tedaj, ko je tožeča stranka prejela elektronsko sporočilo tožene stranke, da njeno ponudbo sprejema. Za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, tako ne more biti več pravno odločilno dejstvo, ali je tožena stranka naročilnico dodatno še podpisala in jo poslala po pošti.
V zvezi z definicijo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 in njegovo izvršitvijo v opustitveni obliki, pri kateri storilec opusti dolžnosti svojega ravnanja v skladu z določeno blanketno izpolnitveno normo, z vidika ugotavljanja obstoja tovrstnega storilčevega položaja ni pomemben le formalni položaj ali status vsakokratnega storilca, ampak tudi njegov dejanski položaj, iz katerega lahko izhajajo njegove garantne dolžnosti. Gre za dejansko vprašanje, ki v okoliščinah konkretnega primera ni povezano le z ugotavljanjem, kdo je bil podpisnik koncesijske pogodbe, ampak zahteva podrobnejše ugotavljanje, kdo je tudi dejansko deloval kot koncesionar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018469
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 153.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - delo z viličarjem - nevarna dejavnost - vzročna zveza - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - izrecna odklonitev operativnega posega
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, da druga toženka dela ni organizirala na varen način, tako da ga ne bi hkrati opravljala dva delavca na istem mestu, pri čemer je tožnik delo opravljal ročno, sodelavec pa z uporabo viličarja. Pri tem ni pojasnilo, na kateri dejanski in pravni podlagi je prišlo do takšnega zaključka, pred tem pa je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je bilo pri drugi toženki poskrbljeno za varno delo. Razlogi sodbe so med seboj dejansko v nasprotju, zato izpodbijane sodbe glede odločilnega dejstva (obstoja krivdne odgovornosti druge toženke) ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodelavec je pri manevriranju (obračanju) z ročnim električnim viličarjem zapel ob zraven stoječe vozičke, tako da je vsaj en voziček, ki je tehtal med 50 - 100 kg, z vilic padel in poškodoval tožnika. Ob navedenem dejanskem položaju oziroma glede na dejanske okoliščine primera je nejasen zaključek sodišča prve stopnje, da škoda ni nastala zaradi delovanja viličarja. Če je v zvezi z uporabo delujočega viličarja nastala škoda, potem bo odgovornost druge toženke za to škodo objektivna. Sodna praksa še vedno kot nevarne šteje (delujoče) viličarje pri premikanju, primerljive s tistim, pri katerem se je poškodoval tožnik, oziroma delo z njimi opredeljuje kot nevarno dejavnost, pri čemer objektivno odgovornost imetnika oziroma obratovalca zmanjša ali izključi pod predpostavkami iz 153. člena OZ.
Odklonitev operacije sama po sebi ne vpliva na zmanjšanje odškodnine (razen če gre za operacijo, kateri bi se po rednem teku stvari podvrgel vsak človek brez rizika škodnih posledic same operacije).
Manjkajoče (minus) ure v zimskih mesecih, to so ure, za katere je tožnik prejel plačilo, čeprav dela ni opravljal, so se kompenzirale s presežkom opravljenih ur iz preteklega leta. Navedene presežke ur je tožnik izrabil v dnevih, ko je v celoti izrabil letni dopust za leto 2013, na delu pa ga ni bilo. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno izhajalo iz ugotovitve izvedenskega mnenja o seštevku vseh opravljenih nadur tožnika (758,95 nadur), od katerega je odštelo seštevek ur, ko tožnik kljub plačilu dela ni opravljal ter ni koristil dopusta (296 ur). Razliko nadur (462,95 nadur) torej predstavljajo nadure, ki se niso kompenzirale z njegovo odsotnostjo v zimskih mesecih in jih je tožena stranka zato tožniku dolžna plačati. Za nadure, ki so se kompenzirale s tožnikovo odsotnostjo v razmerju 1 : 1, pa je tožena stranka dolžna plačati 30 % dodatka za nadure.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020524
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/4. ZKP člen 52, 52/1, 277, 277/1.
razžalitev - zasebna tožba - nasprotna zasebna tožba - vrnjena razžalitev - rok za vložitev zasebne tožbe
Nasprotno tožbo sme obdolženec vložiti do konca glavne obravnave zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil. Za vrnjeno razžalitev gre v kolikor zasebni tožilec (po nasprotni zasebni tožbi: obdolženec) vrne razžalitev obdolžencu (po nasprotni zasebni tožbi: zasebnemu tožilcu) na način, da se odzove na izjave, ki so predmet prvotne zasebne tožbe.
Zasebna tožba se vloži v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (52. člen ZKP).
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-1, 12b/1-2. ZPP člen 108, 337, 337/1.
olajšave pri plačilu sodnih taks - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - kratkoročne terjatve - relevantni podatki - pozivni sklep - poziv na dopolnitev predloga - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo.
smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper dediče - sklep o dedovanju
Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino, torej z listino, ki ima enako dokazno močno kot izvršilni naslov, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Pravilo, da mora biti prehod terjatve oziroma obveznosti izkazana na kvalificiran način, je posledica tega, da naj bo izvršilno sodišče razbremenjeno ugotavljanja okoliščin v zvezi z obstojem terjatve. Izvršilno sodišče je vezano z načelom formalne legalitete in lahko upošteva samo tisto nasledstvo, ki se dokaže z javno ali po zakonu overjeno listino ali je ugotovljeno z deklaratorno sodno odločbo (tudi to je javna listina). Univerzalno nasledstvo, do katerega pride s smrtjo fizične osebe, se dokazuje s sklepom o dedovanju. Do takrat ni jasno ali bo nek dedič prevzel zapuščino ali ne in to je razlika s pravdnim postopkom.
komisijska pogodba - prodajna pogodba - prodajna komisija - razmerje med komisionarjem in tretjim - vračilo kupnine
Zmotno je pritožbeno zavzemanje, da tožnica nima zahtevka zoper toženko ampak le zoper prodajalca oziroma lastnika motornega čolna in da toženka kot komisionarka ni odgovorna za prenos lastništva. Pravna dejanja komisionarja namreč učinkujejo neposredno za komisionarja in ta je subjekt pravic in obveznosti iz pogodbe, ki jo za račun komitenta sklene s tretjo osebo (tožnico). Izpolnitev obveznosti iz prodajne pogodbe, ki je pravni temelj tožbenega zahtevka v tej pravdi, sta torej upravičena zahtevati v medsebojnem razmerju le tožnica in toženka. Do realizacije prodajne pogodbe ni prišlo, zato tožnica utemeljeno od toženke zahteva vračilo kupnine s pripadki v delu, v katerem ji le-ta še ni bila vrnjena. Povedano drugače, ob nerealizirani prodajni pogodbi lahko tožnica, ki je tretji, zahteva vračilo kupnine le od komisionarja (toženke), medtem ko takšnega zahtevka do komitenta (prodajalca) pravzaprav nima.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - odločanje brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru v novem sojenju ni bilo pogojev za izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave, saj je bila zadeva s sodbo in sklepom VDSS ob delni spremembi prvostopenjske sodbe in pravnomočni odločitvi o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Že okoliščina, da je zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje zato, ker je bilo zaradi zmotne presoje glede zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko stanje v zvezi z nadaljnjimi zahtevki nepopolno ugotovljeno (odločilna dejstva v zvezi z reparacijskim zahtevkom in zahtevkom za vrnitev na delo k toženi stranki se sploh niso ugotavljala, ker to glede na tedanjo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka glede transformacije ni bilo potrebno), kaže, da pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZDSS-1 v ponovnem sojenju niso bili izpolnjeni. Ni mogoče šteti, da bi pisna izjava o odpovedi glavni obravnavi, podana v prvem postopku, veljala tudi v ponovljenem sojenju. Zato je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018479
ZDR člen 182, 182/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka neutemeljeno vztraja pri odškodninski odgovornosti toženca kot njenega delavca po prvem odstavku 182. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec terja odškodnino od delavca, ki je škodo povzročil namenoma oziroma iz hude malomarnosti. Po prvem odstavku 131. člena OZ morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjene vse štiri predpostavke: protipravnost ravnanja, škoda, pravno relevantna vzročna zveza in krivda povzročitelja. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka ni uspela dokazati že prve predpostavke - protipravnosti toženčevega ravnanja, saj ni dokazala, da oprema, katere dobavo je financirala, kreditojemalki ni bila dobavljena. Zato toženčevo ravnanje, ko je bonitetnemu analitiku s fotografijami dokazoval dobavo materiala in sporočil, da zaradi že dobavljenega materiala bančna garancija ni potrebna, ne predstavlja protipravnega ravnanja. V posledici tega ni podana vzročna zveza z nastalo škodo zaradi nevrnjenega kredita, kot tudi ne toženčeva krivda.
Tožnica je imela s prejšnjim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto prodajalec. Za enako delovno mesto je imela sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko. Pri obeh delodajalcih je opravljala enako delo, v istih prostorih, z isto nadrejeno osebo, istim direktorjem obeh delodajalcev in brez prekinitve. Razen delodajalca se pri njenem delu ni spremenilo nič. Zato se v skladu s 73. členom ZDR šteje, da gre za prenos podjetja oziroma spremembo delodajalca v smislu navedene določbe.
plačilo prispevkov za socialno varnost - zavrženje tožbe - sodna pristojnost - delovni spor - bruto plača - neto plača
V našem plačnem sistemu je uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače ter da oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno. Delavec ima namreč pravico do bruto plače (po določbah 126. do 129. člena ZDR-1), katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. Delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi, zato je za tovrstne spore delovno sodišče stvarno pristojno v skladu z določbo točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za tak spor gre tudi v obravnavanem primeru, v katerem tožnica od tožene stranke zahteva plačilo obračunanih zapadlih prispevkov. Obveznost plačila bruto plače je namreč primarno civilna obveznost iz delovnega razmerja, sodišče pa v delovnem sporu, kot je obravnavani, v ničemer ne posega v pristojnosti davčnih organov, ker delavec uveljavlja svojo pravico do bruto plače, ki vključuje pravico do plačila prispevkov, na podlagi podatkov davčnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSL00016716
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/3, 129/4.
spor majhne vrednosti - elektronske komunikacije - pogodbena kazen - sprememba pogojev - naročnikov odstop od pogodbe - obstoj pogodbe
Po stališču višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka s tem, ko je toženi stranki zaračunala strošek predčasne prekinitve aneksov (ki pa ga je kasneje sama stornirala), ni enostransko odstopila od pogodbe. Tega ni storila niti tožena stranka pri prenosu telefonskih številk, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pogodbena obveznost med strankama obstajala še naprej, pravilen.
Drugi odstavek 129. člena ZEKom-1 res določa, da imajo ob vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, naročniki pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Vendar pogodbena kazen v tej zadevi ni niti predmet spora niti ni del vtoževanega zahtevka tožeče stranke, zato se sodišče prve stopnje do tega pravilno ni opredeljevalo.
Tožnik je tudi po uveljavitvi ZSPJS po 1. 8. 2008 še vedno upravičen do razlike v plači, in sicer med prevedeno plačo in plačo, ki bi jo prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 24. 12. 1991, ker tožnikova pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 še vedno velja, saj ni prenehala, ta sprememba zakonodaje je vplivala na določbo o plači kot elementu pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je pred podano odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi opravljal delo na delovnem mestu vzdrževalec I, za katero se je zahtevala V. stopnja izobrazbe, ki je sicer ni imel, po novi pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007, ki jo je podpisal, pa je delal na delovnem mestu vzdrževalec II, kjer se je zahtevala IV. stopnje izobrazbe. Sodni izvedenec je izračunal razliko v plači med dejansko prejeto plačo in prevedbeno plačo po pogodbi o zaposlitvi, čemur je sodišče prve stopnje pravilno sledilo. Tako je tožnik od 1. 8. 2008 upravičen do odškodnine v višini razlike v mesečni plači glede na plačo, ki jo je dejansko prejemal in plačo za V. tarifni razred.