ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1.. ZAgrS člen 50.. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1, 213/4, 221.
zapuščinski postopek - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - agrarna skupnost - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - pravica do članstva v agrarni skupnosti - pravno varstvo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Namen ZPVAS je, da bi premoženjske pravice pridobil tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil. Iz tega razloga je sodna praksa že zavzela stališče, da je v primeru, ko pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija izbire za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, potrebno dediču omogočiti pravno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je zaradi zagotovitve možnosti dedovanja zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
Tožnici niso bila dana primerna in jasna navodila o tem, v kakšnem časovnem obdobju naj opravlja kontrolne UZ desne ledvice. Če bi urolog navedel časovne intervale UZ preiskav, bi bil drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, kar pomeni v obdobju 16 mesecev po odstranitvi katetra, pri tožnici pa je bil opravljen v obdobju 18 mesecev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo obstoj vzročne zveze med opustitvijo pravočasno opravljenih UZ preiskav in nastankom škode, to je močno okrnjena funkcija desne ledvice, ki je imela za posledico njeno odstranitev. Toženki tekom postopka nista zatrjevali ali dokazali, da bi bilo v primeru, če bi bil pri tožnici drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, vse brez posebnosti ter se zato v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na to, da je „odločitev sodišča prve stopnje napačna“.
ZPP člen 105, 105/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
popolnost vloge - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso tako praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Ugovor dolžnika je pri navedbi PODPIS DOLŽNIKA vseboval žig dolžnika in lastnoročni podpis. K ugovoru je bil priložen tudi listinski dokaz, iz katerega izhaja, da je direktor in tako zakoniti zastopnik dolžnika, P. M., kar sicer izhaja tudi iz podatkov sodnega registra. Upoštevaje navedeno pa je tudi iz lastnoročnega podpisa na ugovoru mogoče razbrati, da ga je podpisal ravno direktor, saj podpis vsebuje začetnico njegovega imena - P. in njegov priimek - M.
prodaja električne energije - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - razlaga pogodbe - kraj izpolnitve obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - povrnitev škode - poslovna odškodninska odgovornost - razbremenitev odškodninske odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - notranja in zunanja tveganja - ravnanje pogodbenih partnerjev
Tako v teoriji kot v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba razlikovati med zunanjimi in notranjimi tveganji, pri čemer dolžnik za notranja tveganja odgovarja, odgovornosti pa se lahko v skladu z 240. členom OZ razbremeni le v primeru, da gre za zunanja tveganja (rizike), torej tveganja, na katera ne more vplivati. Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati. Tu ne gre za njegovo krivdo, saj je poslovna odškodninska odgovornost odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti. Po 240. členu OZ se dolžnik lahko razbremeni odgovornosti le tako, da dokaže, da ne gre za notranje, temveč za zunanje tveganje. Odpoved ali sprememba koncesijske pogodbe v času od sklenitve pogodbe do začetka dobave elektrike zagotovo predstavlja notranje tveganje tožene stranke, torej tveganje, ki ga je pripisati toženi stranki, ki ga lahko tudi lažje obvladuje in sanira posledice morebitnega nastanka škode (tudi z morebitnim odškodninskim zahtevkom do partnerja iz koncesijske pogodbe).
URS člen 22.. ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14.. ZPPreb-1 člen 5, 5/1.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - fikcija osebne vročitve - prijavljeno stalno prebivališče - dejansko stalno prebivališče - sprememba naslova stalnega prebivališča - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor.
poslovna goljufija - eventualni naklep - nastala škoda - objektivni pogoj kaznivosti
Vse okoliščine, ki jih pritožnik navaja v pritožbi (da je obdolženčeva družba poslovno sodelovala z oškodovano družbo pri več različnih naročilih za nemško in avstrijsko družbo in sicer C., H. G. ter Z. G. že v letu 2011, da so bili naročniki resni, vsi projekti ter naročila izvedena in plačana, nadalje, da je imela družba v inkriminiranem času blokirane račune, da pa je za poravnavo plačila oškodovani družbi obljubila, da ji bo pripeljala poslovne partnerje iz tujine in s provizijo, ki bi jo pri tem dobila, kompenzirala dolg, ter obljubila obročno plačilo dolga v treh letih) potrjujejo prav to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje glede naklepa, da se je obdolženi zavedal, da je družba D. P. d.o.o. neplačevita in da lahko pride do neplačila obveznosti, pa je v to vseeno privolil, da bi na tak način zagotovil nadaljnje poslovanje svoje družbe
OZ člen 569, 569/1, 574, 574/1.. ZPP člen 110, 110/2, 110/4, 323, 323/1, 339, 339/1.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - veljavnost pogodbe - podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo - prekoračitev roka za izdelavo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je podane razloge pravilno štelo za t.i. opravičene razloge v smislu drugega odstavka 110. člena ZPP ter tožnici podaljšalo rok za podajo odgovora na prvo pripravljalno vlogo toženca do 30. 8. 2015. Z manifestacijo te odločitve v obliki dopisa, namesto v obliki sklepa, tudi ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Po določbi četrtega odstavka 110. člena ZPP je namreč pritožba zoper to odločitev izrecno izključena, pred odločitvijo o podaljšanju roka pa nasprotni stranki tudi ni treba zagotoviti pravice, da se o predlogu izjavi.
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi res (krepko) prekoračilo 30 dnevni instrukcijski rok, ki je za izdelavo pisne sodbe določen v prvem odstavku 323. člena ZPP, vendar gre pri tem upoštevati, da so bila zaslišanja prič (in strank) v celoti zvočno snemana, zato je tudi v daljšem časovnem obdobju možna verodostojna reprodukcija tega procesnega dejanja. Nenazadnje pa pritožba ne konkretizira, katero izpovedbo je sodišče napačno povzelo ali interpretiralo ter v katerem delu je bilo zaradi tega dejansko stanje zmotno (nepopolno) ugotovljeno.
ugovor upnika - posebna razdelitev - končni načrt razdelitve - odločitev o ugovoru
Sodišče je o svoji odločitvi glede pritožnikovega ugovora obvestilo upravitelja, kar pa ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu oziroma obrazložiti. S sklepom o prvi razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP.
Gre za tipično zmoto v izjavi. Toženka očitno ni hotela stikov do 24. 8., pač pa do 20. 8., izjavila pa je, da si jih želi. Tega se ne da sanirati s popravnim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017858
ZGD člen 439, 439-8. ZGD-1 člen 505, 505-8. ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodenje družb - pridobitev protipravne premoženjske koristi - zahtevek družbe proti poslovodji - odgovornost poslovodje - soglasje k vložitvi tožbe - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavka za vložitev tožbe - adhezijski postopek - napotitev na pravdo
Ni mogoče sprejeti stališča, da sklep skupščine tožeče stranke ni bil potreben, ker je kazensko sodišče v adhezijskem postopku tožečo stranko kot oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Napotitev kazenskega sodišča pomeni zgolj to, da je bila tožeča stranka na podlagi zakonite (procesnopravne) napotitve na pravdo upravičena vložiti tožbo za plačilo 9.821,17 EUR. Ta napotitev pa ne more nadomestiti obstoja materialnopravnih predpostavk, kot je sklep družbenikov o vložitvi tožbe zoper (nekdanjega) poslovodjo; je le pouk oškodovancu, da sme svoj zahtevek uveljavljati v pravdnem postopku, v katerem mora oškodovanec, navkljub napotilu kazenskega sodišča, izpolniti vse z zakonom predpisane materialnopravne predpostavke, ki so potrebne za utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka. Glede na besedilo osme alineje 439. člena ZGD (enako glede na besedilo osme alineje 505. člena ZGD-1), pa je za uveljavljanje zahtevka tako proti trenutnemu kot nekdanjemu poslovodji družbe v zvezi s povračilom (oziroma vrnitvijo) premoženjske koristi, ki je bila protipravno pridobljena pri poslovodenju, potreben sklep skupščine družbenikov. Tega tožeča stranka ni pridobila (na kar utemeljeno opozarja pritožnica), zato je višje sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - faza glavne obravnave
Določba 340. člena ZKP ureja odločanje o izločitvi nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi. Zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje delno ugodilo zagovornikovemu predlogu za izločitev dokazov, v ostalem predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev zavrnilo in samo po uradni dolžnosti izločilo določene dokaze, posebna pritožba ni dovoljena, saj se po četrtem odstavku 340. člena ZKP navedena odločitev lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3a, 3a/10.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
S 3. a členom ZSPJS je delodajalcu omogočeno, da po pisni zahtevi delavca sam predhodno preveri zakonitost plače javnega uslužbenca. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica poziv za odpravo nezakonitosti v zvezi s pogodbo o zaposlitvi naslovila na toženo stranko in zahtevala, da se ji plača skladno s 3. in 3. a členom določi z zakonskimi predpisi. Tožena stranka na ta poziv ni odgovorila in tožnica je predmetno vložila tožbo. Ker ZSPJS v 10. odstavku 3.a člena napotuje na poseben zakon v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca, ki ureja postopek pritožbe oziroma ugovora in se upoštevajo določbe posebnega zakona, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, upoštevajoč prvi in drugi odstavek 200. člena ZDR-1. Tožnica je vložila tožbo na sodišče po 6 mesecih od zakonsko določenega roka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Četudi tožena stranka ni imela sprejetih aktov, ki bi določali višino plače, je odločilno, da gre za voljeno funkcijo in zatrjevano opravljanje istega dela. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako, zato ni nobenega razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji sekretarja prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo.
ZPP člen 394, 394-9, 394-10, 395, 395/2.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče v delovnem sporu upošteva pravnomočno odločitev ZZZS o dela (ne)zmožnosti, ki torej nima pravnih učinkov le iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pravnomočna odprava takšne odločbe pa pomeni obnovitveni razlog.
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je podal umik tožbe dne 6. 7. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.