Vlogo dediča je sodišče prve stopnje obravnavalo z vseh vidikov: kot pritožbo, zahtevo za revizijo in obnovo postopka, ter prepričljivo argumentiralo razloge za zavrženje njegove vloge oziroma zahteve.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - negatorna tožba - izročitev nepremičnine v posest
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov zahtevala prenehanje uporabe oziroma bi odgovarjala za osebe, ki se na obravnavanih nepremičninah nahajajo. Da delujejo uporabniki teh nepremični nepovezano in neenotno tako v razmerju do nepremičnin kot tudi v razmerju drug do drugega, izhaja že iz pritožbenih navedb tožeče stranke.
V pravdah za izpraznitev stanovanj ali drugih prostorov, na katere se smiselno sklicuje tožnica v pritožbi, je krog oseb, ki nepremičnino uporabljajo, omejen in toženi stranki znan. V obravnavanem primeru pa ne. Nepremično uporablja večje število tožeči in toženi stranki neznanih oseb.
Tožnica bo lahko zahtevala izročitev nepremičnin, ki bodo proste tistih oseb, ki so v domeni tožene stranke oziroma uporabljajo nepremičnine na podlagi njenega dovoljenja. To lahko doseže že z izvršitvijo ugodilnega dela sodbe.
ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - oprava poizvedb - način plačila sodne takse - sklicna referenca - predložitev potrdila o plačani sodni taksi
Pravočasnost in pravilnost plačila sodne takse bi dolžnica lahko dokazovala s predložitvijo potrdila o opravljenem plačilu, za katerega zatrjuje, da ga je izgubila, obenem pa ne trdi, da bi bila ob plačilu sodne takse navedla referenco, navedeno v plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028381
ZPP člen 184, 184/3, 274, 274/1. ZPotK člen 7.
kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - pravni interes - dajatveni denarni zahtevek - zmanjšanje tožbenega zahtevka - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaba vera banke - dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazni predlog - dokazno breme
Bistvo tožnikovih trditev je, da banka tožniku ni dovolj jasno oziroma v zadostni meri pojasnila, kaj pomeni valutna klavzula za višino tožnikovih obveznosti v času izpolnjevanja pogodbe, če in kako se bodo te spreminjale, kakšna so pričakovanja glede spremenljivosti obveznosti na podlagi informacij, ki jih je banka v danem trenutku imela glede predvidene višine spremenljivosti tečajnega razmerja CHF proti EUR; da je torej določene informacije tožniku zamolčala oziroma da mu je povedala premalo. Tudi, če bi predlagane priče potrdile vse te navedbe tožnika, to na zaključek sodišča, da je toženka z informacijami, ki jih tožniku je dala in ki jih je pokazal dokazni postopek, svojo pojasnilno dolžnost v obravnavanem primeru ustrezno opravila, ne bi v ničemer vplivalo. Glede na to, da je sodišče izhajalo iz tožnikovih trditev in njegove izpovedbe, pri čemer tožnik v pritožbi konkretno ne graja dokazne ocene glede pojasnilne dolžnosti, ki mu je bila dana (zavzema se zgolj za to, da bi mu morala banka razkriti več, kot mu je), je pravilno zaključilo, da bi bilo dodatno zasliševanje prič – glede tožbenih trditev, ki jim sledi – nepotrebno. Sodišče dokazov namreč ne izvaja v pojasnjevalne namene, pač pa zgolj zato, da se potrdijo ali izpodbijejo navedbe strank.
Tožniku je bil pred sklenitvijo kreditne pogodbe predočen graf o nihanju tečaja CHF/EUR za zadnjih nekaj let. Že na podlagi tega prikaza, ki je kazal tako padec kot rast CHF, se je moral in mogel zavedati, da ni realno pričakovanje, da bi v naslednjih 20 oziroma 15 letih (kar je bila doba dogovorjenega vračila kredita) vrednost CHF v razmerju do EUR ostala enaka ali zgolj padala, in sicer neodvisno od monetarne politike švicarske centralne banke, torej četudi ta ne bi sprejela ukrepov, ki so imeli na tečaj največji vpliv. Življenjsko verjetno in razumljivo je, da je tožnik sicer upal, da do večjih sprememb tečajev v njegovo škodo ne bo prišlo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa se je tožnik mogel zavedati, da je tveganje realno in da se lahko v (relativno dolgi) dobi odplačevanja kredita kadarkoli uresniči oziroma, da se v določeni meri najbrž celo bo uresničilo, kar se je naposled, približno sedem let po sklenjeni kreditni pogodbi (od leta 2008 do 2015), tudi res zgodilo. Izrecno je bil tožnik tudi opozorjen, da lahko pride do nihanj vrednosti tečaja CHF proti EUR v času trajanja pogodbe, toženka oziroma njeni uslužbenci pa mu na noben način (ne pisno, ne ustno na razgovorih) niso zagotavljali, da bo takšno (trenutno) stanje trajalo vnaprej in da ne bo nikakršnih sprememb, kar v pritožbi ni prerekano.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00018043
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (1972) člen 18. ZUN člen 46. ZSZ člen 15. ZPN člen 7. ZTLR člen 12, 12/1. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 6. ZVEtL-1 člen 43, 44, 44/1, 44/2. ZNP člen 37. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 6, 6/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - stavbišče - pravica uporabe - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - javno dobro - družbena lastnina - lastninska pravica
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi; pridobilo in prenašalo se je le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča.
Predlagatelj je stavbo zgradil ob vednosti in dovoljenju pravne prednice nasprotne udeleženke ter jo vse od leta 1966 uporabljal, pri čemer mu nasprotna udeleženka priznava pridobitev pravice uporabe oziroma lastninske pravice na stavbišču in stavbi. Z izgradnjo stavbe in pridobitvijo pravice uporabe na stavbišču pa je pravni prednik predlagatelja pridobil tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali je bila zanj plačana posebna odškodnina.
OZ člen 131, 154, 154/1, 922, 922/1, 944, 965, 965/1. ZPP člen 212.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - nastanek zavarovalnega primera - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - sopotnik - trditveno breme - dokazno breme
Izključitev odgovornosti pri nameri ali prevari lahko zavarovalnica ugovarja tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Ugovor zoper sopotnike kot oškodovance pa je sklepčen le, če se zatrjuje njihov pristanek za udeležbo v nameščeni nesreči ali sodelovanje pri nameščanju. Zgolj trditve o sodelovanju voznikov ne zadoščajo.
tožba za razvezo zakonske zveze - predlog za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka
Odločitev sodišča, da tožnica ni navedla nobenega od razlogov za prekinitev pravdnega postopka, ki so taksativno našteti v 205. členu ZPP, niti razlogov v smislu določila 206. člena ZPP, je pravilna.
podjemna pogodba - odprava napake po drugem izvajalcu - višina tožbenega zahtevka - trdtiveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - zmotna presoja dokazov - ugovor procesnega pobota
Naročnik, ki v pravdi uveljavlja povrnitev stroškov, potrebnih za odpravo napak po drugem izvajalcu, je tisti, ki mora za svoj uspeh v pravdi določno opredeliti stroške, ki so mu nastali z odpravo izvajalčevih napak (torej vsebinsko in vrednostno opredeliti opravljena dela). Ne pa, da podatke o tem sodišče sámo išče po dokaznem gradivu.
Na dopolnitev tožbe toženec ni podal odgovora. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da obstoju in višini terjatve ni konkretizirano ugovarjal. Zato je nadalje pravilno štelo trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe za neprerekane.
Pri tožencu gre, kljub temu, da je v kreditni pogodbi nastopal kot kreditojemalec in kot solidarni porok in plačnik, za eno fizično osebo in ne za dve. A kljub temu, da je sodišče obrazložilo, da gre za dve različni pravni osebi, takšna obrazložitev na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala, saj je jasno povedalo, da so učinki enaki za oba. Torej je pravilno zaključilo, da mora toženec kot samostojni podjetnik, ki je fizična oseba, poravnati dolg do tožeče stranke.
Tožena stranka trditev, da dela niso bila dokončana, ker tožeča stranka ni odstranila zaščitne folije, ni podala, temveč je to izpovedal njen zakoniti zastopnik. Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a, 12a/2. ZSVarPre člen 12.
pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - povračilo stroškov v zvezi z delom
Po uveljavljenem stališču sodne prakse se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
Glede na to, da pritožnik opravlja delo prevoznika v tujini, je izkazal, da vsaj del izplačil, opredeljenih v izplačilni lasti kot "potni nalogi", v izpisku prometa na transakcijskem računu pa kot "plačilo izdatkov" oziroma "drugo", predstavlja povrnitev stroškov, ki se v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne upoštevajo. Te dohodke ali njihov del bi zato sodišče lahko upoštevalo le, če bi ugotovilo, da dejansko ne gre za povrnitev stroškov, ki jih je tožnik imel pri opravljanju dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL00019013
ZGD-1 člen 292, 390, 395, 395/1, 395/1-2, 396.
sklep skupščine delniške družbe - soglasje skupščine - ničnost skupščinskega sklepa - menjalno razmerje - določljivost kupnine za poslovni delež - izpodbojnost skupščinskega sklepa - razlogi za izpodbojnost - pravica delničarja do obveščenosti - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - prekluzija - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora - nepremoženjski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - gospodarski spor
Na skupščini delniške družbe so lahko prisotne še druge osebe in ne zgolj delničarji, ki na skupščini uresničujejo svojo glasovalno pravico, ter člani organov vodenja ali nadzora, čeprav niso delničarji. Določenim drugim osebam je prisotnost dovoljena pod pogojem, da so na skupščino povabljeni.
Glede na specifičnost zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča nedopustno, da bi tožeča stranka sicer pravočasno - v roku enega meseca - vložila izpodbojno tožbo iz enega razloga, nato pa v nadaljnjih vlogah, ki ne bi bile vložene znotraj tega roka, te razloge širila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017693
ZPND člen 19, 22a. ZPP člen 8.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - nasilje v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - otrokova korist - hitri postopek - nujni postopek
Za izrek ukrepa po ZPND ni treba, da bi nasprotni udeleženec aktivno nasilno ravnanje usmeril v mladoletnega sina, ampak zadostuje že njegova prisotnost pri nasilnih dejanjih, ki jih je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico. Otrok, ki je priča nasilnim dejanjem nad drugo osebo, je hkrati tudi žrtev psihičnega nasilja.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - darilo - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - izročilna pogodba
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež oziroma upoštevaje le-teh pri izračunu (prikrajšanja) nujnega deleža.
ponovno odločanje o isti stvari - pravnomočnost - negativna procesna predpostavka - istovetnost zahtevka - identiteta spora - tožbeni predlog - ugotovitveni zahtevek - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev solastninske pravice - ista dejanska podlaga - ugotovitvena tožba
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno.
Dejstvo, da tožnik zahteva manj (manjši lastninski delež) kot v prej obravnavni zadevi, ni odločilno. Z obravnavano tožbo uveljavljani zahtevek je obsežen v zahtevku, uveljavljanem v prej obravnavani zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017700
OZ člen 190, 198. SPZ člen 11, 11/1, 95, 96. ZPP člen 13, 13/1.
uporabnina - zemljiškoknjižno stanje - domneva lastninske pravice - izpodbojna zakonska domneva - zahtevek za plačilo uporabnine - ugotovitev lastninske pravice - imetnik - upravičenec do uporabnine - neupravičena pridobitev - dobroverna lastniška posest - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Tožeča stranka ne sodi v krog upravičencev do uporabnine, saj v spornem obdobju zahtevka na plačilo uporabnine ni bila niti lastnica niti imetnica sporne parcele v smislu določbe 198. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018158
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 313, 313/2, 355, 355/1, 355/2.
sodni penali - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi - denarna obveznost - sklep o določitvi sodnih penalov - sklep o plačilu sodnih penalov - izvršilni postopek - kontradiktornost postopka - izvršilni naslov - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - prevzem izpolnitve - škoda - denarni zahtevek - pogoji za določitev sodnih penalov - zmotna uporaba materialnega prava - vrnitev zadeve v nov postopek - dopolnitev postopka
Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek. Upnik v postopku naložitve plačila sodnih penalov šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov - t. j. pravnomočen sklep o plačilu sodnih penalov.
Pri dolžničini obveznosti poplačati celotni še odprti znesek iz naslova kreditne pogodbe gre v razmerju do upnika (to je sodolžnika po kreditni pogodbi) za denarno obveznost, saj gre dejansko za dogovor o prevzemu izpolnitve.
začasna odredba v družinskih sporih - postopek za ureditev stikov - stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - namen stikov - izvrševanje stikov z otrokom - kvalitetno izvajanje stikov - otrokove koristi
Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani občutek čustvene navezanosti, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
Z začasno odredbo je določen začasni način izvrševanja pravice do stikov, ki se ga oba starša morata držati. Ne more pa biti prav vsaka dejanska situacija zajeta oziroma prepuščena oblastni odločitvi. Zato ni nikakršnega razloga, da se v primeru nepremostljive ovire za izvršitev stika (nezmožnost prihoda v Slovenijo zaradi npr. vremenskih razmer) starša sama ne dogovorita drugače.