Na dopolnitev tožbe toženec ni podal odgovora. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da obstoju in višini terjatve ni konkretizirano ugovarjal. Zato je nadalje pravilno štelo trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe za neprerekane.
Pri tožencu gre, kljub temu, da je v kreditni pogodbi nastopal kot kreditojemalec in kot solidarni porok in plačnik, za eno fizično osebo in ne za dve. A kljub temu, da je sodišče obrazložilo, da gre za dve različni pravni osebi, takšna obrazložitev na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala, saj je jasno povedalo, da so učinki enaki za oba. Torej je pravilno zaključilo, da mora toženec kot samostojni podjetnik, ki je fizična oseba, poravnati dolg do tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018583
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 14, 22, 25.
ugovor proti odpustu obveznosti - stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti - stroški dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - enakost pred zakonom
Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.
Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017705
ZPP člen 216, 216/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 75, 99, 99/2. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zahtevek za povrnitev škode - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - šikanozno ravnanje - smrad - onesnaževanje - škoda - vzročna zveza - urna postavka - prosti preudarek
Toženkin namen ni bilo gnojenje, temveč nagajanje tožeči stranki zaradi domnevno nezakonitega opravljanja turistične dejavnosti. Ob takšnih dejstvih je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da onesnaženje nepremičnine tožeče stranke z usmrajenim kurjim perjem predstavlja nedovoljeno imisijo (75. člen SPZ), ravnanje toženke pa protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato na podlagi drugega odstavka 99. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 131. člena OZ pravico zahtevati povrnitev povzročene škode v višini stroškov, ki so ji nastali zaradi odstranjevanja kurjega perja.
Za odločitev v obravnavanem civilnopravnem razmerju je nepomembno, ali je tožeča stranka zadostila javnopravnim zahtevam za opravljanje turistične dejavnosti. Morebitna nezakonita gradnja objektov in nedovoljeno opravljanje dejavnosti toženki ne dajeta pravice do enostranskih in samovoljnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Morebitno nedovoljeno opravljanje turistične dejavnosti je v naravno-vzročnem smislu sicer lahko sopovzročilo nastanek škode zaradi odstranjevanja kurjega perja, ni pa pomenilo niti pomembnega niti samostojnega vzroka zanjo. Takšen vzrok je predstavljalo nedopustno ravnanje toženke, ki je s šikanoznim namenom ob zemljišče tožeče stranke deponirala gnoj pomešan s kurjim perjem.
ponovno odločanje o isti stvari - pravnomočnost - negativna procesna predpostavka - istovetnost zahtevka - identiteta spora - tožbeni predlog - ugotovitveni zahtevek - tožba na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev solastninske pravice - ista dejanska podlaga - ugotovitvena tožba
Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Pravno razmerje, na katerega se sodna odločba nanaša, postane z njeno pravnomočnostjo urejeno.
Dejstvo, da tožnik zahteva manj (manjši lastninski delež) kot v prej obravnavni zadevi, ni odločilno. Z obravnavano tožbo uveljavljani zahtevek je obsežen v zahtevku, uveljavljanem v prej obravnavani zadevi.
začasna odredba v družinskih sporih - postopek za ureditev stikov - stiki otroka s staršem - začasna ureditev stikov - namen stikov - izvrševanje stikov z otrokom - kvalitetno izvajanje stikov - otrokove koristi
Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani občutek čustvene navezanosti, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
Z začasno odredbo je določen začasni način izvrševanja pravice do stikov, ki se ga oba starša morata držati. Ne more pa biti prav vsaka dejanska situacija zajeta oziroma prepuščena oblastni odločitvi. Zato ni nikakršnega razloga, da se v primeru nepremostljive ovire za izvršitev stika (nezmožnost prihoda v Slovenijo zaradi npr. vremenskih razmer) starša sama ne dogovorita drugače.
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 140/1, 224, 224/4.
ukrepi po zpnd - sporna vročitev - javna listina - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - vsebina javne listine - dokazna pravila - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - fikcija osebne vročitve
Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil, in sicer dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno. Nasprotni udeleženec je namreč resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbijal in svoje trditve, dokazoval s svojim zaslišanjem, poizvedbami pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše, ki jo opravlja vročitev in z njegovim zaslišanjem. Do teh predlogov se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo oziroma je napačno štelo, da zato, ker ima obvestilo naravo javne listine, dokazovanje nasprotnega ni potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018087
ZPP člen 5, 214, 285, 286b, 337, 458, 458/1, 458/2.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - višina zakupnine - določitev zakupnine, če ni dogovorjena njena višina - letni način obračuna - razlaga pogodbe - pogodbena obveznost - določljiva obveznost - cenik - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nepristranskost - kontradiktornost - enakost orožij - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - sporna dejstva - prerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - izvedenec - poizvedovalni dokaz
Pravilno je stališče, da je bila v pogodbi določena zakupnina le za prvo leto 1998, za nadaljnja leta pa zakupnina ni bila fiksno določena, saj se je določala v decembru tekočega leta. To predstavlja vez z vsakoletnim cenikom tožnika, ki tovrstne posle sklepa množično, in sicer pod enakimi pogoji za vse zakupnike.
Toženec v sporu majhne vrednosti na več mestih uveljavlja relativne kršitve določb pravdnega postopka. S tem pritožnik meri izven dopustnih pritožbenih razlogov iz 458. člena ZPP, zato se pritožbene navedbe v tem obsegu ne upoštevajo. Je pa pritožbeno sodišče glede na toženčeve očitke, ki merijo na nepristranskost sodišča oziroma kršitev zakonsko izpeljane ustavne pravice do kontradiktornosti, presojalo še, ali so podane postopkovne kršitve nemara prerasle v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma pristransko sojenje, ki bi okrnilo enakost njunega položaja oziroma moč njunih orožij.
Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
ZPP člen 14. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. OZ člen 179, 182.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - lahka telesna poškodba - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - silobran - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, ki določa, da kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravdno sodišče je tako vezano tudi na v kazenskem postopku ugotovljena dejstva, ki konkretizirajo abstraktni zakonski dejanski stan kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen toženec.
S trditvijo, da je bilo njegovo dejanje storjeno v silobranu, toženec uveljavlja, da kaznivega dejanja sploh ni bilo. Takšnih ugovorov pa toženec v predmetni pravdi nima. Zaradi vezanosti na pravnomočno kazensko sodbo pravdno sodišče tudi ne more ugotoviti drugačnega načina storitve dejanja, prav tako ne, da tožnika ni udaril s kosom betona v predel glave (kar je bilo odločilno za samo pravno kvalifikacijo ugotovljenega kaznivega dejanja).
Po ustaljenem stališču sodne prakse je treba pri ugotavljanju obsega škode izhajati iz konkretnega oškodovanca takega, kakršen je, z vsemi njegovimi posebnostmi. To velja v predmetni zadevi tudi za parodontalno bolezen, saj se njene posledice do škodnega dogodka niso manifestirale. Je pa potrebno pri odmeri odškodnine upoštevati, da je v vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom le škoda do trenutka, ko bi oškodovanec izgubil zobe po naravni poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL00019013
ZGD-1 člen 292, 390, 395, 395/1, 395/1-2, 396.
sklep skupščine delniške družbe - soglasje skupščine - ničnost skupščinskega sklepa - menjalno razmerje - določljivost kupnine za poslovni delež - izpodbojnost skupščinskega sklepa - razlogi za izpodbojnost - pravica delničarja do obveščenosti - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - prekluzija - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora - nepremoženjski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - gospodarski spor
Na skupščini delniške družbe so lahko prisotne še druge osebe in ne zgolj delničarji, ki na skupščini uresničujejo svojo glasovalno pravico, ter člani organov vodenja ali nadzora, čeprav niso delničarji. Določenim drugim osebam je prisotnost dovoljena pod pogojem, da so na skupščino povabljeni.
Glede na specifičnost zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča nedopustno, da bi tožeča stranka sicer pravočasno - v roku enega meseca - vložila izpodbojno tožbo iz enega razloga, nato pa v nadaljnjih vlogah, ki ne bi bile vložene znotraj tega roka, te razloge širila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12.a, 12.a/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 11.
oprostitev plačila sodnih taks
V skladu s tretjo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva: zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino (prvi pogoj) in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec (drugi pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati - kumulativno. Zakon iz različnih razlogov izključuje osebe, ki so sicer med seboj v prej navedenih razmerjih, vendar imajo preživetje zagotovljeno na drug način. Kaj konkretno pomeni prestajanje zaporne kazni na polodprtem oddelku na D. drugi toženec ni pojasnil. Ni zatrjeval, da ne bi imel možnosti obiskov, da ne bi imel občasno možnosti biti odsoten iz zapora, čez dan ali čez noč, da ne bi imel možnosti izhodov za konec tedna in kar je bistveno, da se tedaj ne bi vračal k družini in da se tudi po prestani zaporni kazni ne bi tja vrnil. Drugi toženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino. Življenjska skupnost se je očitno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Tožeča stranka ni ne navedla ne izkazala nobenega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo postala uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena, ampak so navedbe ostale na ravni hipotetičnih predvidevanj, ki temelji na s strani tožnika zatrjevani nemoralnosti tožencev. Prvostopenjsko sodišče je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je ostalo zemljiškoknjižno stanje nepremičnin v času od vložitve predloga do odločitve o predlogu (skoraj šest mesecev) nespremenjeno. Tudi na podlagi tega ni mogoče sklepati na kakršnokoli ravnanje tožencev, ki bi pomenilo pretnjo tožniku.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018191
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZNISESČP člen 1, 1/1, 2, 3, 5, 7, 7/3, 13, 20, 21, 21/3. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1. ZIZ člen 38, 38/6, 140, 140/3, 141, 141/3, 141/4, 141/5, 141/6. OZ člen 434, 434/1, 434/2, 434/3. URS člen 155.
neizplačane devizne vloge - ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - pravni interes - novela ZIZ-H - izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravnomočna sodna odločba - obresti in stroški postopka - prevzem izpolnitve - ugovor zoper informativni izračun - odpoved zahtevku - prenehanje obveznosti - verifikacijski postopek - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - akcesorna terjatev - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi
Upnica se s tem, ko ni vložila ugovora zoper informativni izračun, ni odpovedala zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo, po kateri so ji priznani tudi pravdni stroški, prav tako pa se tudi ni odpovedala izvršilnim stroškom.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP (to je do 4. 7. 2015) že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - rok za vložitev zahteve - fiksen rok - zakonsko določen rok - potek roka
V skladu z določbo drugega odstavka 237. člena ZFPPIPP dvomesečno obdobje odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka začne teči naslednji dan po poteku roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja iz prvega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Gre za zakonsko določen rok, ki je fiksen in vezan zgolj na datum, ko dolžnik prejme upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Na začetek teka tega roka oziroma na trajanje dvomesečnega obdobja ne vpliva niti to, ali je bila zahteva za odložitev odločanja popolna, niti, kdaj je sodišče o njej odločilo, niti, kdaj je dolžnik sklep o odložitvi odločanja prejel.
OZ člen 131, 154, 154/1, 922, 922/1, 944, 965, 965/1. ZPP člen 212.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - nastanek zavarovalnega primera - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - sopotnik - trditveno breme - dokazno breme
Izključitev odgovornosti pri nameri ali prevari lahko zavarovalnica ugovarja tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Ugovor zoper sopotnike kot oškodovance pa je sklepčen le, če se zatrjuje njihov pristanek za udeležbo v nameščeni nesreči ali sodelovanje pri nameščanju. Zgolj trditve o sodelovanju voznikov ne zadoščajo.
Stališče vrhovnega sodišča, da je inštitut pogodbene kazni zakonit tudi v delovnih razmerjih za utrjevanje pogodbenih obveznosti v zvezi s konkurenčno klavzulo, je od sodbe VIII Ips 211/2009 z dne 22. 3. 2011 enotno.
Ob ugotovitvi sodišča, ki je tožena stranka v pritožbi ne izpodbija, da se je toženec v času trajanja konkurenčne klavzule zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici na delovnem mestu, na katerem je tržil podobna zavarovanja na istem teritorialnem območju kot prej pri tožeči stranki, je utemeljen zaključek, da je kršil določbe konkurenčne klavzule in je zato nastopil pogoj za plačilo dogovorjene pogodbene kazni. Za plačilo pogodbene kazni pa ni pomembno, kakšna je nastala škoda oziroma ali je ta sploh nastala.
Utemeljen je zahtevek tožene stranke za zmanjšanje pogodbene kazni na enako višino, kot bi jo bila dolžna v bruto znesku plačati tožeča stranka v primeru toženčevega spoštovanja konkurenčne klavzule. Tudi pri določanju pogodbene kazni v pogodbi o zaposlitvi je potrebno upoštevati ekvivalentnost dajatev. Za utrjevanje obveznosti v delovnem pravu s pogodbeno kaznijo, ki ima odvračalni namen in ima svoj temelj v OZ za utrjevanje civilnih obveznosti, je nujno upoštevati ekvivalentnost obveznosti in dajatev in ni mogoče pogodbene kazni določati v poljubnih zneskih. Upoštevati je potrebno, da gre za utrjevanje obveznosti dogovorjene ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ko dejansko ne gre za dve prirejeni stranki, tako kot v klasičnih pogodbenih razmerjih, temveč da je imanentno delovnemu razmerju, da gre za odnos podrejenosti delavca. Zato je v primeru kot je obravnavani, lahko primerna največ enaka višina pogodbene kazni, kot je obveza plačila delodajalca v primeru delavčevega spoštovanja konkurenčne klavzule.
OZ člen 78, 78/1, 78/2. ZPP člen 286, 337, 337/1. SPZ člen 9.
pooblastilno razmerje - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - preklic pooblastila - preklic in zožitev pooblastila - učinek prenehanja pooblastila - dobrovernost - skrbnost ravnanja - pritožbene novote
Dolg, ki naj bi ga prvo toženka zoper tožnika neuspešno vtoževala v pravdnem postopku, kot tudi v njem v njeno korist izdana začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve (vpisana v zemljiško knjigo), sta okoliščini, ki izvirata iz obdobja pred podelitvijo pooblastila dne 15. 5. 2013. Zato toženčeva seznanjenost z omenjenimi okoliščinami, ki so obstajale še pred nastankom (kot ugotavlja sodišče prve stopnje veljavnega) pooblastila, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo moč od njega upravičeno zahtevati (pričakovati), da preverja, ali je bilo pooblastilo (kasneje) preklicano (zoženo). Okoliščine, zaradi katerih bi moral drugo toženec v konkretnem primeru vedeti, da naj bi tožnik prvo toženki pred sklenitvijo sporne pogodbe (in dodatka) pooblastilo preklical, niso podane.
tožba za razvezo zakonske zveze - predlog za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka
Odločitev sodišča, da tožnica ni navedla nobenega od razlogov za prekinitev pravdnega postopka, ki so taksativno našteti v 205. členu ZPP, niti razlogov v smislu določila 206. člena ZPP, je pravilna.
odškodninska odgovornost zdravnika - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - medicinska napaka (zdravniška napaka) - vmesna sodba - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - višina odškodninskega zahtevka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih sodbe - nerazumljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o vseh ugovorih toženca, ki njegovo utemeljenost izpodbijajo. Po pravnomočnosti vmesne sodbe deljene odgovornosti ni mogoče uveljavljati. V postopek odločanja o temelju spada pri odškodninski tožbi odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske obveznosti (protipravno ravnanje, vzročna zveza, odškodninska odgovornost in obstoj škode). Okoliščine, ki tvorijo dejansko podlago odškodninske obveznosti, pa so pogosto tako prepletene, da njihovo ločeno oziroma izolirano obravnavanje ni mogoče, kar za primere škod, povzročenih v medicinskih postopkih, nedvomno velja.