ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - oprava poizvedb - način plačila sodne takse - sklicna referenca - predložitev potrdila o plačani sodni taksi
Pravočasnost in pravilnost plačila sodne takse bi dolžnica lahko dokazovala s predložitvijo potrdila o opravljenem plačilu, za katerega zatrjuje, da ga je izgubila, obenem pa ne trdi, da bi bila ob plačilu sodne takse navedla referenco, navedeno v plačilnem nalogu.
OZ člen 78, 78/1, 78/2. ZPP člen 286, 337, 337/1. SPZ člen 9.
pooblastilno razmerje - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - preklic pooblastila - preklic in zožitev pooblastila - učinek prenehanja pooblastila - dobrovernost - skrbnost ravnanja - pritožbene novote
Dolg, ki naj bi ga prvo toženka zoper tožnika neuspešno vtoževala v pravdnem postopku, kot tudi v njem v njeno korist izdana začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve (vpisana v zemljiško knjigo), sta okoliščini, ki izvirata iz obdobja pred podelitvijo pooblastila dne 15. 5. 2013. Zato toženčeva seznanjenost z omenjenimi okoliščinami, ki so obstajale še pred nastankom (kot ugotavlja sodišče prve stopnje veljavnega) pooblastila, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo moč od njega upravičeno zahtevati (pričakovati), da preverja, ali je bilo pooblastilo (kasneje) preklicano (zoženo). Okoliščine, zaradi katerih bi moral drugo toženec v konkretnem primeru vedeti, da naj bi tožnik prvo toženki pred sklenitvijo sporne pogodbe (in dodatka) pooblastilo preklical, niso podane.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - darilo - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - izročilna pogodba
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež oziroma upoštevaje le-teh pri izračunu (prikrajšanja) nujnega deleža.
ZPP člen 14. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. OZ člen 179, 182.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - lahka telesna poškodba - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - silobran - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, ki določa, da kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravdno sodišče je tako vezano tudi na v kazenskem postopku ugotovljena dejstva, ki konkretizirajo abstraktni zakonski dejanski stan kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen toženec.
S trditvijo, da je bilo njegovo dejanje storjeno v silobranu, toženec uveljavlja, da kaznivega dejanja sploh ni bilo. Takšnih ugovorov pa toženec v predmetni pravdi nima. Zaradi vezanosti na pravnomočno kazensko sodbo pravdno sodišče tudi ne more ugotoviti drugačnega načina storitve dejanja, prav tako ne, da tožnika ni udaril s kosom betona v predel glave (kar je bilo odločilno za samo pravno kvalifikacijo ugotovljenega kaznivega dejanja).
Po ustaljenem stališču sodne prakse je treba pri ugotavljanju obsega škode izhajati iz konkretnega oškodovanca takega, kakršen je, z vsemi njegovimi posebnostmi. To velja v predmetni zadevi tudi za parodontalno bolezen, saj se njene posledice do škodnega dogodka niso manifestirale. Je pa potrebno pri odmeri odškodnine upoštevati, da je v vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom le škoda do trenutka, ko bi oškodovanec izgubil zobe po naravni poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00018435
OZ člen 86, 87, 88, 112, 112/2. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - oderuška pogodba - očitno nesorazmerna korist - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke
Ugotovitev, da je bila valutna klavzula sestavni del pogodbene kavze in da je tudi tožnik vedel za spremenljivost menjalnega tečaja, še ne daje podlage za sklep, da so bile vse spremembe v valutnem razmerju EUR/CHF pričakovane in predvidljive. Sodba je pomanjkljiva, ker se ni izrekla o obstoju spremenjene okoliščine, to je o zatrjevanem (nesprejemljivem) povečanju zneska anuitete zaradi drastičnega zvišanja vrednosti valute CHF in vplivu tako povečane anuitete na težavnost izpolnitve.
Ponudba tako imenovane konverzije ne zadostuje za sklep, da je imel tožnik možnost izogniti se posledicam tečajnih sprememb. Pogodbena stranka namreč ni dolžna odvračati škodljivih posledic na način, da utrpi enake ali še hujše posledice. Tudi možnost izbire med dvema kreditnima možnostma ob sklenitvi pogodbe, tj. kreditom v CHF in kreditom v EUR, še ne pomeni, da bi se bil tožnik lahko izognil zatrjevanim negativnim posledicam. Presoja predpostavk za razvezo pogodbe je po naravi stvari vezana na posamezno pogodbeno razmerje in ne na primerjavo z drugimi možnostmi, ki jih je imela pogodbena stranka na razpolago namesto sklenitve te pogodbe.
Ugotovitve v sodbi ne zadostujejo za sklep, da je toženka tožnika pred sklenitvijo pogodbe seznanila z informacijami, ki so mu omogočile, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto, te ugotovitve pa bi ob nadaljnji ugotovitvi o nepoštenem ravnanju toženke in znatnem neravnotežju v pravicah in obveznostih pogodbenih strank lahko utemeljevale izrek ničnostne sankcije.
Sledeč stališčem SEU mora biti kreditojemalec jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v primerjavi z vrednostjo tuje valute, v kateri je bil kredit odobren, ekonomsko gledano težko zmogel. Ne zadostuje, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, na podlagi danih informacij seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute. Dane mu morajo biti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka je zato dolžna navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo kredita v tuji valuti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSL00019013
ZGD-1 člen 292, 390, 395, 395/1, 395/1-2, 396.
sklep skupščine delniške družbe - soglasje skupščine - ničnost skupščinskega sklepa - menjalno razmerje - določljivost kupnine za poslovni delež - izpodbojnost skupščinskega sklepa - razlogi za izpodbojnost - pravica delničarja do obveščenosti - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - prekluzija - nesamostojnost pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spora - nepremoženjski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - gospodarski spor
Na skupščini delniške družbe so lahko prisotne še druge osebe in ne zgolj delničarji, ki na skupščini uresničujejo svojo glasovalno pravico, ter člani organov vodenja ali nadzora, čeprav niso delničarji. Določenim drugim osebam je prisotnost dovoljena pod pogojem, da so na skupščino povabljeni.
Glede na specifičnost zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča nedopustno, da bi tožeča stranka sicer pravočasno - v roku enega meseca - vložila izpodbojno tožbo iz enega razloga, nato pa v nadaljnjih vlogah, ki ne bi bile vložene znotraj tega roka, te razloge širila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018583
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 14, 22, 25.
ugovor proti odpustu obveznosti - stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti - stroški dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - enakost pred zakonom
Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.
Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017705
ZPP člen 216, 216/1, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. SPZ člen 75, 99, 99/2. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti - prepovedana imisija - varstvo lastninske pravice - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zahtevek za povrnitev škode - povrnitev škode zaradi prekomernega smradu - šikanozno ravnanje - smrad - onesnaževanje - škoda - vzročna zveza - urna postavka - prosti preudarek
Toženkin namen ni bilo gnojenje, temveč nagajanje tožeči stranki zaradi domnevno nezakonitega opravljanja turistične dejavnosti. Ob takšnih dejstvih je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da onesnaženje nepremičnine tožeče stranke z usmrajenim kurjim perjem predstavlja nedovoljeno imisijo (75. člen SPZ), ravnanje toženke pa protipravno vznemirjanje lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato na podlagi drugega odstavka 99. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 131. člena OZ pravico zahtevati povrnitev povzročene škode v višini stroškov, ki so ji nastali zaradi odstranjevanja kurjega perja.
Za odločitev v obravnavanem civilnopravnem razmerju je nepomembno, ali je tožeča stranka zadostila javnopravnim zahtevam za opravljanje turistične dejavnosti. Morebitna nezakonita gradnja objektov in nedovoljeno opravljanje dejavnosti toženki ne dajeta pravice do enostranskih in samovoljnih posegov v lastninsko pravico tožeče stranke.
Morebitno nedovoljeno opravljanje turistične dejavnosti je v naravno-vzročnem smislu sicer lahko sopovzročilo nastanek škode zaradi odstranjevanja kurjega perja, ni pa pomenilo niti pomembnega niti samostojnega vzroka zanjo. Takšen vzrok je predstavljalo nedopustno ravnanje toženke, ki je s šikanoznim namenom ob zemljišče tožeče stranke deponirala gnoj pomešan s kurjim perjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 140/1, 224, 224/4.
ukrepi po zpnd - sporna vročitev - javna listina - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - vsebina javne listine - dokazna pravila - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - fikcija osebne vročitve
Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil, in sicer dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno. Nasprotni udeleženec je namreč resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbijal in svoje trditve, dokazoval s svojim zaslišanjem, poizvedbami pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše, ki jo opravlja vročitev in z njegovim zaslišanjem. Do teh predlogov se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo oziroma je napačno štelo, da zato, ker ima obvestilo naravo javne listine, dokazovanje nasprotnega ni potrebno.
Stališče vrhovnega sodišča, da je inštitut pogodbene kazni zakonit tudi v delovnih razmerjih za utrjevanje pogodbenih obveznosti v zvezi s konkurenčno klavzulo, je od sodbe VIII Ips 211/2009 z dne 22. 3. 2011 enotno.
Ob ugotovitvi sodišča, ki je tožena stranka v pritožbi ne izpodbija, da se je toženec v času trajanja konkurenčne klavzule zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici na delovnem mestu, na katerem je tržil podobna zavarovanja na istem teritorialnem območju kot prej pri tožeči stranki, je utemeljen zaključek, da je kršil določbe konkurenčne klavzule in je zato nastopil pogoj za plačilo dogovorjene pogodbene kazni. Za plačilo pogodbene kazni pa ni pomembno, kakšna je nastala škoda oziroma ali je ta sploh nastala.
Utemeljen je zahtevek tožene stranke za zmanjšanje pogodbene kazni na enako višino, kot bi jo bila dolžna v bruto znesku plačati tožeča stranka v primeru toženčevega spoštovanja konkurenčne klavzule. Tudi pri določanju pogodbene kazni v pogodbi o zaposlitvi je potrebno upoštevati ekvivalentnost dajatev. Za utrjevanje obveznosti v delovnem pravu s pogodbeno kaznijo, ki ima odvračalni namen in ima svoj temelj v OZ za utrjevanje civilnih obveznosti, je nujno upoštevati ekvivalentnost obveznosti in dajatev in ni mogoče pogodbene kazni določati v poljubnih zneskih. Upoštevati je potrebno, da gre za utrjevanje obveznosti dogovorjene ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ko dejansko ne gre za dve prirejeni stranki, tako kot v klasičnih pogodbenih razmerjih, temveč da je imanentno delovnemu razmerju, da gre za odnos podrejenosti delavca. Zato je v primeru kot je obravnavani, lahko primerna največ enaka višina pogodbene kazni, kot je obveza plačila delodajalca v primeru delavčevega spoštovanja konkurenčne klavzule.
Z začasno odredbo se toženkama ne nalaga storitev nečesa, česar z razveljavitvijo začasne odredbe kasneje ne bi bilo mogoče več odpraviti. Gre zgolj za zamenjavo ključavnice oziroma izročitev ključev, kar ne pomeni večjega posega za toženki.
S tem, ko je tožnik kot porok poravnal terjatev upniku, je na podlagi 1018. člena OZ prešla terjatev na podlagi zakonite subrogacije nanj, z vsemi stranskimi pravicami. Pravna podlaga tožbenemu zahtevku, ki mu je sodišče ugodilo, je podana v 1028. členu OZ.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018370
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/3-4(2), 243/3-4(3). ZIZ člen 64, 239, 243.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - neveljavnost vknjižbe hipoteke - tožba na nedopustnost zavarovanja - izbrisna tožba - izločitvena pravica v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnine - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi
Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, s tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).
Načeloma z izbrisno tožbo ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena (prim. 2. in 3. alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1), vendar pa to ne velja v primeru, ko tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017474
ZNP člen 35, 35/1, 112. SPZ člen 66, 66/1, 105. SZ-1 člen 5, 5/3.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - uporaba solastne stvari - etažna lastnina - solastnina etažnih lastnikov - večstanovanjska stavba - skupni del zgradbe - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka - zahteva za povrnitev stroškov - zahteva za povrnitev skupnih stroškov
Ker se predlagateljica čuti prikrajšana v svoji pravici do uporabe stvari v solastnini, saj sporne priključke uporabljata le nasprotna udeleženca, sama pa jih nujno potrebuje za uporabo svoje etažne lastnine, je utemeljena njena zahteva za ureditev solastninskega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016901
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/3. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 404, 404/1. ZPP člen 311, 351, 351/2.
skupno premoženje bivših zakoncev - izvenzakonska skupnost - originalni način pridobitve lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - stroški uporabe skupne stvari - zmotna uporaba materialnega prava - sodba presenečenja
Ugotovitev, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, ne utemeljuje tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Zemljiškoknjižno dovolilo lahko izstavi le lastnik nepremičnine, ki je (že) vpisan v zemljiški knjigi, sodišče pa sme toženi stranki v skladu s 311. členom ZPP naložiti, naj opravi določeno dejanje, le tedaj, če je zapadlo do konca glavne obravnave, ne pa tedaj, ko bo zapadlo, (če bo kdaj).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00016954
ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3.
odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti - pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - duševno zdravje - zdravstvene težave - psihofizično stanje - sposobnost skrbeti zase - možnost medicinskega diagnosticiranje - poseg v pravice osebnosti
Zgolj diagnosticirane težave v duševnem zdravju, same za sebe niso okoliščina, ki bi narekovala uvedbo postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti. Še manj pa takšno okoliščino predstavljajo težave pri vzdrževanju ustreznih bivalnih razmer, nekonkretizirane težave pri funkcioniranju v domačem okolju in pri vključevanju v program socialne vključenosti zaradi kvalitetnejšega preživljanja prostega časa, težave s sosedi ali konflikti z bratom ter nekonkretizirane težave v skrbi zase.
Ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom postopek za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le začet, kar pomeni, da sodišče dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev, še ni ugotavljalo, ni mogoče spregledati dejstva, da že sama uvedba postopka pomeni podlago za poseg v pravice udeležene osebe.
ZUstS člen 44. SZ člen 6, 56. OZ člen 86, 88, 88/1, 88/2.
tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost najemne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za neprofitno najemnino - imetnik stanovanjske pravice - bivši imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - vnukinja - upravičena oseba - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom - pravnomočna odločba - učinek pravnomočne sodbe - uporaba predpisa - kasnejša sprememba predpisov - sodna praksa - razlaga predpisa - ničnost kot skrajna sankcija - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi
Enotno je stališče, sprejeto v sodni praksi, da na že pravnomočno končane postopke odločbe Ustavnega sodišča ne vplivajo, pač pa spreminjajo pravno stanje le glede vlagatelja ustavne pritožbe v konkretni zadevi. Pritožnica se tako ne more sklicevati na stališče, ki jo je v zvezi z razlago zakona (SZ) Ustavno sodišče sprejelo v odločbi U-I-128/08 v letu 2009, torej po tem, ko je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno, da je bila toženka upravičena skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino.
V času sklepanja, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sporna pogodba ni nasprotovala nobenim prisilnim predpisom, zato ni mogla biti nična, veljavno sklenjena pogodba pa tudi ni mogla postati nična zaradi naknadne spremembe zakona oziroma sodne prakse.