priznanje tuje arbitražne odločbe – arbitražni sporazum – predložitev izvirnika pogodbe o arbitraži - zavrnitev predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe
Pritožbeno sodišče glede na določbo petega odstavka 461. člena ZPP ugotavlja, da tožba, v kateri tožeča stranka navaja pogodbo o arbitraži, in odgovor na tožbo, v kateri tožena stranka tega ne izpodbija, res predstavljata pisno pogodbo o arbitraži. Vendar to ne pomeni, da predlagatelju izvirne pogodbe o arbitraži ali njenega overjenega prepisa ni treba predložiti, ampak mu omogoča, da kot pisno pogodbo o arbitraži lahko predloži tožbo, v kateri je navajal omenjeno pogodbo, in odgovor na tožbo, in sicer v izvirniku ali njunem overjenem prepisu.
Minimalni zahtevi, ki jih mora izpolnjevati vsaka revizija, da se sploh lahko obravnava, sta navedba sodbe, zoper katero se vlaga, in podpis revidenta oziroma njegovega zakonitega zastopnika. Revizija brez katere koli od navedenih sestavin je nepopolna.
V revizijskih trditvah tožene stranke je mogoče zaslediti poskus uveljavljanja pobotnega ugovora. Ne sicer v obliki nasprotne, samostojne in še obstoječe terjatve v smislu procesnega pobotanja, pač pa v obliki ugovora v smislu predpravdnega pobotanja. Tožena stranka namreč zatrjuje, da je njena obveznost prenehala, ker je z najemnino „poračunala“ svoje investicijske stroške v poslovni prostor (311. člen OZ).
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – neodvisna garancija – pogoji bančne garancije – odklonitev izplačila iz garancije
Garancija na prvi poziv je neodvisne narave, saj se z njo banka zaveže k izplačilu določenega zneska upravičencu že na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti. Zato je pri neodvisni garanciji ključna odvisnost plačilne obveznosti zgolj od upravičenčeve predložitve specificiranih dokumentov v zavezi in ne od izpolnitve pogojev, ki niso navedeni v zavezi ali jih upravičenec ne more izpolniti zgolj s predložitvijo dokumentov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS4001842
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 490. ZOR člen 640. URS člen 22.
dovoljenost revizije – dejanska in pravna podlaga zahtevkov - pravica do enakega varstva pravic strank – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – plačilo izvedenih del – dodatna dela
Eden od izrazov pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je tudi zahteva po enakopravnosti pravdnih strank, ki se med drugim odraža tudi skozi zahtevo, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku s pravnimi sredstvi; v tem okviru tudi, da si zagotovita pravico do vložitve revizije. Zato je revizijsko sodišče za ugotovitev pravice tožene stranke do revizije upoštevalo njene navedbe, po katerih se zahtevka opirata na isto dejansko in pravno podlago (osnovno gradbeno pogodbo), in ne trditev tožeče stranke, iz katerih izhaja nasprotno. Kot merilo za dovoljenost revizije je zato vzelo seštevek vrednosti obeh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP).
Dodatna dela niso bila predmet prvotne gradbene pogodbe. Ker torej ne gre za pogodbena dela, se nanje klavzula „ključ v roke“ ne more raztezati.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot stranka v postopku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi tožena stranka (odvetnik) ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (30. člen ZPP), je podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
Ker solastnik prosto razpolaga (le) s svojim solastniškim deležem (tretji odstavek 66. člena SPZ), je prodajna pogodba, s katero več solastnikov proda svoje solastniške deleže na isti nepremičnini, lahko neveljavna le glede enega solastnika oziroma nekaterih solastnikov, glede ostalih pa ne. Narava pravice, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo tako ne terja enotne obravnave vseh solastnikov, odločitev o (ne)veljavnosti pogodbe glede posamezne toženke pa ne vpliva in ne učinkuje na (ne)veljavnosti pogodbe glede ostalih treh toženk.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 393, 393/3, 406.
dovoljenost revizije zoper sklep – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani – solidarnost upnikov – deljive terjatve – navadno sosporništvo – zavrženje revizije
Kadar je na upniški strani več oseb, se solidarnost upnikov ne domneva (prim. 406. člen OZ). Solidarne so le, če je solidarnost dogovorjena ali določena z zakonom, kar pa v postopku ni bilo ne zatrjevano ne uveljavljano. Zato gre pri uveljavljanju terjatve za plačilo 1.176.097 SIT za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se, ker ni določeno kaj drugega, deli na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ). Navedeno s procesnega vidika pomeni, da gre na strani tožeče stranke za navadno sosporništvo, saj bi lahko vsak tožnik vložil samostojno tožbo za svoj del terjatve.
ZPP člen 5, 7, 212, 214, 318, 339, 339/1, 339/28. SZ člen 116. SPZ člen 3, 3/1, 7, 49. ZTLR člen 33.
dokazovanje – prerekanje trditev o dejstvih – pavšalno prerekanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – sodba presenečenja – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tožba na izpraznitev nepremičnine – privatizacija stanovanj – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – nastanek nove stvari - pridobitev lastninske pravice – pojem rešitve stanovanjskega vprašanja
Že pred uveljavitvijo novele ZPP-D, s katero je bil 214. členu ZPP dodan nov drugi odstavek, se je uveljavilo stališče, da neprerekane trditve o dejstvih niso predmet dokazovanja in da se zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev ne upošteva.
Sodišči prve in druge stopnje napačno razlagali določilo 116. člena SZ in pojem „razrešitve stanovanjskega problema“. V stanovanju je živelo pet oseb, takorekoč tri generacije. Povsem življenjsko in logično je, da želijo v takem primeru stanovalci razrešiti svoj stanovanjski problem z ločitvijo generacij. Zato bi bila zahteva, da se morata v stanovanje preseliti prav prva dva toženca kot investitorja preureditve prestroga.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 73/5, 365, 365-2. ZNP člen 37, 45, 45/3.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika – pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki – odlonitveni razlog
Dopis sodnikov instančnega sodišča prvostopenjskemu sodišču o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti ni odklonitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP.
Čeprav sta tožnika predlagala zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe (s katero je bilo odločeno, da se celjenje ne opusti) in predloga za ureditev stanja nista konkretno opredelila, pa njun zahtevek, sklicujoč se tudi na tretji odstavek 32. člena ZUS-1, pojmovno izhaja iz same vsebine celotnega predloga. Zato je kljub pomanjkanju formalnega besedila ureditvenega predloga mogoče začasno urediti stanje glede na sporno pravno razmerje, saj to (da se cepljenje ne opravi) v obravnavani zadevi izhaja, poleg navedb tožnikov, že iz same narave stvari.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidenta nista navedla, katero je pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, zato tudi njuna navedba v zaključku revizije, da iz navedenega izhaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ne zadošča, da bi bila revizija po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena.
Revidenta z navedbo, da gre za sodno odločbo, ki ima zanju zelo hude posledice, nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, zato njuna revizija tudi po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Okoliščina, da Okrožno sodišče v Ljubljani v drugih zadevah tožniku ni dodelilo brezplačne pravne pomoči in da v teh postopkih ni uspel, sama po sebi ne more vzbuditi dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
ZKP člen 214, 214/2, 218, 218/4, 329, 340, 340/2, 371, 371/2. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilne priče – načelo neposrednosti - branje zapisnika o izpovedbi priče s soglasjem strank – ponovno zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – osebna preiskava brez odredbe sodišča – pogoji za izvedbo – sum uničenja dokazov
Če je bila obrambi možnost zaslišanja obremenilnih prič na glavni obravnavi dana, pa te možnosti ni (v celoti) izkoristila, mora v naknadnem dokaznem predlogu navesti, o katerih okoliščinah je potrebno pričo še zaslišati ter z ustrezno stopnjo verjetnosti izkazati pravno relevantnost ponovnega zaslišanja.
pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - rok za vložitev pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi
Na glavni obravnavi bo lahko na podlagi dodatno ugotovljenih okoliščin zaključek sodišča o vprašanju dovoljenosti dokazov drugačen, kot ga je mogoče napraviti na podlagi sedaj znanih dejstev.
dovoljena revizija - okoljevarstveno soglasje – obnova postopka po uradni dolžnosti - pomembno pravno vprašanje – subjektivni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti – postopek o glavni stvari – postopek za priznanje položaja stranskega udeleženca – vetrna elektrarna
V primeru, ko gre za zagotovitev udeležbe v postopku društvu, ki v zadevi nastopa v javnem interesu, je – ob upoštevanju 44. člena ZUP – možna uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti (tudi) po 9. točki 260. člena ZUP.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 371, 371/2.
dopuščena revizija – kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije – hrup – povrnitev nepremoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj – dajatvena sodba – zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Nepremoženjske škode, ki se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, ni ustrezno enačiti z bodočo (čeprav sukcesivno nastajajočo) škodo, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
Tožniki bi v času, ko se je tranzitni promet po cestnem odseku, ob katerem živijo, še odvijal, lahko zahtevali le škodo (tako nastalo kot bodočo) zaradi takrat že preteklih imisij. Utemeljen ugovor zastaranja terjatev za istovrstno škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožb, zato ne pomeni avtomatičnega zastaranja terjatev za istovrstno škodo, katere vzrok (imisije) takrat še ni(so) nastal(e).
tržna inšpekcija – neresnična informacija - pomanjkanje zaloge – zavajujoče ravnanje - nepoštena poslovna praksa – odgovornost prodajalca – oglaševanje izdelkov, ki jih prodajalec nima na zalogi – akcijsko znižanje – cena, ki se oglašuje
Če prodajalec določen izdelek v določenem času ponuja kot „znižan“, je dolžan v času trajanja znižanja brez prekinitve zagotavljati izdelek po ceni, ki ga oglašuje v določenem obdobju. Prodajalec se lahko reši svoje odgovornosti v primeru, če dokaže, da je do pomanjkanja zalog prišlo iz razlogov, na katere nima vpliva (višja sila, razlogi na strani dobavitelja).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče strank v postopku – sodni zaostanki – prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča
Prebivališče oziroma sedež sedmih tožnikov in toženke v Mariboru ter majhna vrednost spornega predmeta narekujejo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Maribor.
pravica do pritožbe - vročanje – osebna vročitev - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravnomočnost - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Odsotnosti iz stanovanja zaradi krajših poti ni mogoče razlagati kot spremembo naslova ali prebivališča, ki bi dovoljevala vročitev prvostopenjske sodbe s pritrditvijo na sodno desko.