ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSV člen 23.
oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za presojanje taksne oprostitve – minimalni dohodek – vrednost premoženja
Ob upoštevanju kriterijev za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč in za dodelitev denarne socialne pomoči, glede na ugotovljeno vrednost tožnikovega premoženja, ni izpolnjen zakonski pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4001811
ZGD člen 394, 394/2. ZFPPod člen 25, 25/5, 27. SPZ člen 137, 154. ZPP člen 367a, 367a/1, 380, 380/2.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - prekluzivni rok - potek enoletnega roka proti družbenikom - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje terjatve - vknjižba hipoteke po objavi izbrisa družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja veljavnosti prekluzivnega roka po drugem odstavku 394. člena ZGD v zvezi s petim odstavkom 27. člena ZFPPod za uveljavitev hipoteke v primeru, ko dolžnik v času izdaje sklepa o izbrisu iz sodnega registra in izvedbi izbrisa iz sodnega registra še ni pridobil lastninske pravice na nepremičnini, na kateri se je kasneje po izbrisu istočasno z lastninsko pravico vpisala hipoteka in je posledično subjekt (oziroma pravni nasledniki) šele takrat postal hipotekarni dolžnik.
predlog za dopustitev revizije – veljavnost oporoke – ustna oporoka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja predlagata oblikovanje določenih pravil o tem, katere se izredne razmere, v katerih se lahko naredi veljavna ustna oporoka, in ki naj bi imela praktično vrednost za vse primere. Vprašanje torej ni zastavljeno konkretno in zato ne zadošča zakonskim kriterijem.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – odgovornost države – imisije – hrup – škoda, ki presega običajne meje – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – zapadlost odškodninske obveznosti – povrnitev bodoče škode – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča bodoča škoda – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V sodbi II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011 je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, ni uporabljiv za odškodninske terjatve za povrnitev škode, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij. Ob upoštevanju tega stališča in glede na to, da je bila odškodnina prisojena za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe do 30. 10. 2008, dopustitev revizije glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0014460
ZVPot člen 41, 41/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogojevanje izročitve stanovanja – vnaprejšnje plačilo kupnine – plačilo obresti od predplačil - varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot, ter glede pravnega vprašanja ali je tožena stranka v konkretnih primerih pogojevala izročitve stanovanj s predhodnim plačilom kupnine.
Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi, ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.
Tožena stranka po smrti zavarovanca postopka ni ustavila, kar bi na podlagi prvega in četrtega odstavka 50. člena ZUP sicer morala storiti, temveč je o njegovi zahtevi izdala odločbo, jo vročila tožnici, obravnavala tožničino pritožbo in o njej odločila. Na tak način je tožnica pridobila lastnost stranke v upravnem postopku in bila zato upravičena vložiti predmetno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.
S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Če bi bila pokojnemu zavarovancu predčasna pokojnina pravnomočno priznana še pred njegovo smrtjo, pa bi bila tožnica upravičena do dedovanja zapadlih in neizplačanih denarnih zneskov pokojnine.
ZDR člen 32, 33, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 22. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 10, 10/2, 10/2-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – odklonitev preventivnega zdravstvenega pregleda – varnost in zdravje pri delu
Revident je onemogočal oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato mu je tožena stranka pravilno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
ZDR člen 111, 111/1-1, 118, 118/2. KZ člen 246. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Porušeno zaupanje, ki ga je tožnik še poglobil z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, kateri naj bi po prepričanju revidenta predajal notranje informacije, je zadostni razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 133, 133/3, 150, 153, 165, 179, 182, 352, 352/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – hrup – splošno koristna dejavnost – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – bodoča škoda – ponavljajoča se škoda - pojem sukcesivno nastajajoče bodoče škode – višina odškodnine - strah - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Nevarna dejavnost ni le tista, ki povzroči poškodbo pri vsakomur, ki pride z njo v stik. Temeljno izhodišče za presojo je predpostavka, da je nevarna dejavnost tista, iz katere izhaja večja možnost poškodb, kot je to običajno. Da gre pri delu v konstantnem hrupu (tudi če niso presežene mejne vrednosti) za večjo nevarnost za okvaro sluha, izkazujejo ne tako redki primeri takih okvar pri osebah, ki delajo v hrupu.
Proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov ni mogoče šteti za splošno koristno dejavnost v smislu pravnega standarda iz določbe tretjega odstavka 133. člena OZ.
Da bi lahko govorili o možnosti uveljavljanja odškodnine za bodočo škodo, torej o vložitvi tožbe pred nastankom škode, se mora vzrok njenega nastanka (škodno dejstvo) že zgoditi. V tem primeru začne zastaranje tudi za bodočo škodo teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva, ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode oziroma je imel vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Škoda, katere vzrok še ni nastal, pa ni bodoča škoda v smislu 182. člena OZ. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – izpolnjevanje pogojev
Strokovna izobrazba ni edini pogoj za zasedbo delovnega mesta. Zahtevajo se tudi določene delovne izkušnje, tako po trajanju kot po področju, na katerem morajo biti pridobljene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik vedel za svoje dolžnosti, ki izhajajo tako iz zakona, kot tudi iz Pravilnika in same narave dela, pa teh dolžnosti ni izpolnjeval. Pri tem ni pomembno, ali je tožena stranka delovne obveznosti natakarja zapisala v formalnem aktu (Pravilniku) ali pa je svoje delavce z njimi seznanila ustno ali na kak drug način.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - poziv nazaj na delo - nadomestna zaposlitev - skrbnost delavca
Sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da tožnikovo ravnanje v zvezi z ignoriranjem toženkinih pozivov, naj se izjavi o konkretnih okoliščinah nastopa dela glede na svojo dejavnost s.p., odstopa od ravnanja povprečno skrbnega delavca, ki bi v takem primeru želel ohraniti delovno razmerje. Takšno ugotovitev pa je sodišče zmotno štelo za pravno nepomembno, saj ustreza definiciji hude malomarnosti v zvezi s časovno neopredeljenim odklanjanjem dela po pogodbi o zaposlitvi. Tako so bili v tožnikovem ravnanju podani vsi elementi hujše kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 111. člena ZDR, ki je zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZVZD člen 35. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba ustrezne zaposlitve – zdravstvena zmožnost
Če delavec po dokončnih ugotovitvah pooblaščenega zdravnika nima zdravstvene sposobnosti za delo na sicer po strokovni zahtevnosti ustreznem drugem delovnem mestu, delodajalec v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za takšno delovno mesto, saj zakonski pogoji za takšno zaposlitev niso podani.
DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3004992
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDSS-1 člen 31. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 21.
javni uslužbenci – plačilo dnevnic – dnevnice – plačilo najemnine – napotitev na delo v tujino – službeno potovanje – službena pot – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski delovni spor – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnik ni zatrjeval, da bi dnevno potoval v drug kraj, torej izven območja kraja, kamor je bil s pogodbo napoten na opravljanje nalog v tujini, zato mu dnevnice ne pripadajo.