ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Izpostavljeno vprašanje ne dosega kriterijev za vsebinsko presojo (ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Ob pomanjkljivi in neizkazani trditveni podlagi tudi reviziji priložen izpisek iz spletnega portala, iz katerega izhaja, da naj bi revidentka v letnem poročilu za leto 2009 izkazovala čisto izgubo v znesku 64.124,00 EUR, ne izkazuje, da naj bi bila zatrjevana huda posledica – finančna nelikvidnost in posledično stečaj, res posledica izpodbijanega akta.
objektivna odgovornost države – poškodba vojaka med vojaško vajo tarzanka – premagovanje ovir – pojem nevarne dejavnosti – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti - višina odškodnine
Izvajanje vaje na kombiniranem (preprijemalnem) plezalniku - „tarzanki“ (upoštevaje višino ovire, sorazmerno zahteven način njenega premagovanja s preprijemanjem prečk in telesom v visečem položaju in nihanju) predstavlja nevarno dejavnost.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 92. ZPP člen 154, 165, 360, 383. ZDoh-1 člen 108, 108/1, 109, 109/1. ZSDP člen 58, 59.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – dohodnina - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - starševski dodatek – lastna sredstva vzdrževanega družinskega člana
Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - združitev pravd – koncentracija postopka
Predvidena združitev več zadev, ki tečejo pri različnih sodiščih, je lahko pod določenimi pogoji razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Okoliščine, ki nakazujejo, da bi bilo mogoče z združitvijo postopkov doseči koncentracijo dokazovanja, s čimer bi se obravnavanje pospešilo in zmanjšali stroški, narekujejo prenos pristojnosti v zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Krškem, na Okrožno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nevestno sojenje – sojenje v razumnem roku
Tožnikovega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP niti ni delegacija pristojnosti procesni institut, ki bi bil namenjen uveljavljanju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
začasna odredba – škoda v obliki zmanjšanja ugleda
Glede škode, ki naj bi tožniku nastala v obliki zmanjšanja ugleda pri poslovnih partnerjih zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb, po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da te škode ni mogoče šteti za težko popravljivo škodo. Če se bo (bodisi v tem upravnem sporu bodisi v gospodarskem sporu Pg 214/2011) namreč izkazalo, da gre za tožnikovo napačno razlago 7. člena koncesijske pogodbe za opravljanje izbirne gospodarske javne službe plakatiranja in obveščanja na območju Mestne občine Novo mesto, posledično zmanjšanje tožnikovega poslovnega ugleda ne more šteti za relevantno škodo v smislu 32. člena ZUS-1, v nasprotnem primeru, torej če se bo izkazalo, da določbo pogodbe napačno razlaga tožena stranka, pa zmanjšanje ugleda lahko utrpi le ona, ne pa tožnik kot „žrtev“ njenega nezakonitega delovanja.
razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnik povzema, ocenjuje in med seboj primerja izpovedbe prič in vsebino izvedenskih mnenj ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko namreč te navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje.
Zgolj dejstvo, da obsojenčev pridobitni način ni bil povsem jasno ugotovljen, ne pomeni, da zakonski znak kaznivega dejanja prikrivanja „si kako drugače pridobi“ (iz prvega odstavka 221. člena KZ) ne bi bil izpolnjen.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 1, 1-3, 2, 2-7, 21, 21-5, 21-12, 21-19, 22, 22-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - nepriznavanje odhodkov – verodostojna knjigovodska listina - izkazanost poslovnega dogodka – dokazna ocena – opredelitev do dokazov - ugovor protispisnosti
Revizija je dovoljena po vrednostnem kriteriju, saj sporna vrednost naložene obveznosti presega 20.000 EUR.
Da revidentka iz dokumentacije, ki jo je predložila, izpeljuje drugačne zaključke kot davčni organ in prvostopenjsko sodišče, ne pomeni, da je bila v zadevi storjena kršitev protispisnosti (v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku) kot zatrjuje, pač pa s tem zgolj izraža nestrinjanje z dokazno oceno oziroma ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005751
ZKP člen 18, 83, 143, 149b, 150, 150/1-1, 221, 371, 371/1-8. URS člen 35, 37, 37/2.
pravica do zasebnosti - načelo sorazmernosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - razlogi za sum - utemeljeni razlogi za sum - pogoji za poseg - odredba sodnika - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Ukrep pridobivanja podatkov o prenosu v elektronskem komuniciranju (zdaj urejen v 149.b členu ZKP) v času izdaje odredbe sicer ni bil izrecno urejen, vendar ni mogoče reči, da zbiranje podatkov o telefonskih klicih ni bilo dopustno.
dovoljenost revizije - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu, s katerim je revidentki naložena ustavitev gradnje in odstranitev spornih objektov, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizijska navedba, da bo v primeru rušenja objekta nastala škoda v višini več kot 200.000 EUR, ne zadošča, da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev za revidentko res zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu bi morala revidentka natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZMZ člen 60, 61, 62. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27.
mednarodna zaščita - koncept varne tretje države - meddržavni sporazum - nahajanje v tretji varni državi
Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZMZ za obravnavo tožnikove prošnje po konceptu varne tretje države. Tožnik se je pred prihodom v Slovenijo nahajal na Hrvaškem, Hrvaška je bila z odlokom Vlade RS razglašena za varno tretjo državo, Vlada je s tem seznanila Evropsko komisijo, tožnik je bil seznanjen s tem, da bo njegova prošnja obravnavana po konceptu varne tretje države, dana mu je bila možnost dokazovanja, da zanj Hrvaška ni varna država, Hrvaška pa je bila seznanjena, da tožnikova prošnja ni bila vsebinsko obravnavana.
Uporaba instituta varne tretje države ne more biti pogojevana z obstojem predhodno sklenjenega (formalnega ali neformalnega) sporazuma med državama oziroma celo z enostransko zavezo konkretne države Sloveniji, na kakšen način bo izvajala svoje pristojnosti oziroma izvrševala svoje predpise s področja mednarodne zaščite.
ZMZ je kot pogoj za uporabo pravil oziroma za začetek postopka po konceptu varne tretje države določil pogoj, da se je prosilec prej nahajal v tej varni tretji državi in s tem je vzpostavljena tudi zveza med prosilcem in varno tretjo državo, kar je v skladu s Postopkovno direktivo, ki izrecno ne določa, kakšna naj bi bila ta zveza.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku – zapuščinski postopek
Dejstva, da je sodnica Okrajnega sodišča na Jesenicah potencialna dedinja v konkretnem zapuščinskem postopku ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče na Jesenicah.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pritožbeno sodišče ne presoja pritožbenih ugovorov, ki pravno niso relevantni, prav tako ne posplošenih pritožbenih navedb, ki jih ni mogoče preizkusiti.
tožbeni zahtevek - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina za premoženjsko škodo - odgovornost skrbnika za poseben primer - oddaja nepremičnine varovanca v najem - izročitev najemnin varovancu kot lastniku nepremičnine
Skrbnik, ki naj bi pri opravljanju posla za varovanca prejel denar (kot najemnino iz naslova v najem danega varovankinega stanovanja), je dolžan varovanki izročiti prejeto gotovino oziroma ji (pre)nakazati prejeta denarna sredstva.