ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZOFVI člen 46, 46/6.
sklep občinskega sveta – razrešitev člana sveta javnega zavoda - član sveta imenovan s strani ustanoviteljice – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – izvrševanje ustanoviteljskih pravic - tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do sodnega varstva
Sklep občinskega sveta o razrešitvi članov sveta zavoda OŠ (in imenovanju novih članov ustanoviteljice) nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ta ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v izvrševanju ustanoviteljskih pravic.
Uveljavljanje kršitve kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine v tožbi je predpostavka za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
ZTLR člen 28, 28/2, 31, 72, 72/1. ODZ paragraf 1500. ZPP člen 180, 180/2, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - priposestvovanje - pravni standard dobre vere - zakonita posest - realizirana prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
ZTLR je v skladu s tradicijo ODZ kot zakonito posest štel posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način, to je s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Ta pravni naslov je moral biti takšen, da se na njegovi podlagi lahko pridobi lastninska pravica, ni pa zadostoval pravni naslov, ki je dajal zgolj pravico do uporabe stvari. Ker je posest toženčevega pravnega prednika temeljila na prodajni pogodbi, ki je bila sklenjena in realizirana, je ta zakonita (prvi odstavek 72. člena ZTLR), saj ni bilo ugotovljeno, da bi bila pridobljena s silo, zvijačo ali z zlorabo zaupanja.
Za presojo (ne)dobrovernosti je odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je toženčev pravni prednik nastopil posest na spornih zemljiščih.
Tožnica, ki je kot vsakdo drug, predvsem sama odgovorna za lastno varnost in dobro počutje, bi mogla in morala pričakovati, da se bodo tla, ki jih je delila z ognjem in stojalom z razbeljeno vsebino, kdaj pa kdaj zazibala. Tudi toliko, da znajo z lovljenjem ravnotežja nastati resne težave. Stanje na vozu (in ne, recimo, sedenje) in manipuliranje z nevarnim tovorom za povrh je v takšnih okoliščinah kratko malo nerazumno.
Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti. Letnica izgradnje hiše je (lahko) za odločitev naročitelja pomemben podatek. Izpoved toženkine zavarovanke, da je v zemljiški knjigi sama celo opazila leto 1939 kot leto, ko je objekt že stal, da pa žal temu ni posvečala pomena, že sama po sebi kaže, da ni ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti dobrega strokovnjaka.
odgovornost obratovalca - pretep pred vhodom v gostinski lokal delo redara – kršitev dolžnostnega ravnanja – trditveno in dokazno breme – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Skrb lastnika oziroma najemnika nočnega lokala za varnost njegovih obiskovalcev se ne začne šele za vhodnimi vrati lokala in se tam tudi ne konča. Obratovalna sfera lokala zajema tudi določen prostor pred vhodom. Nenazadnje se ljudje pred vhodom v nočni lokal praviloma zbirajo zato, da bodo vanj v razmeram primernem času vstopili, ali pa zato, ker so od tam nedolgo tega prišli. Tolikšna, neposredna povezanost s samim lokalom in dogajanjem v njem za obratovalca lokala vzpostavlja dolžnost imeti tak prostor pod nadzorom in na njem (praviloma) s pomočjo redarske službe zagotavljati tudi red in varnost.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentova navedba, da naj bi bila sporna razlaga dveh določb prostorskega akta, ne ustreza standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker toženec ni niti zatrjeval tožnikovega soglasja za investicijska vlaganja v najeti objekt, do pobota z dolžno najemnino ni prišlo. Odstop od pogodbe in izpraznitveni razlog sta zato utemeljena.
ZPP člen 165, 165/1, 286, 286/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. OZ člen 642, 642/2, 643, 643/3.
standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – dovoljenost revizije zoper sklep – zavrženje revizije zoper sklep – naročilo – predmet pogodbe – plačilo opravljenih del
Pritožbeno sodišče je dolžno odgovoriti le na tiste pritožbene navedbe, ki niso očitno neutemeljene in ki so za odločitev v zadevi pravno relevantne. Poleg tega pritožbenemu sodišču ni treba ponovno utemeljevati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, temveč lahko le povzame razloge izpodbijane sodbe, če se z njimi strinja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Spor se ne nanaša se na medsebojna razmerja v obrazložitvi navedenih oseb, ki so po trditvah predloga zaposlenim na sodišču dobro znane, pač pa na premoženjski spor med upravnikom stanovanja, ki je v solasti otrok pokojne D. D. in njenega zunajzakonskega partnerja ter med E. B. Gre torej za zadevo, v kateri poznavanje osebnih razmer pokojne D. D. ter njenih otrok, njunega očeta in njenega zunajzakonskega partnerja ne bodo relevantne.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – ukrep inšpektorja za okolje in prostor
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – popravek odbitka vstopnega DDV – 42. člen ZDDV
Ker revidentka zaradi odstopa od pogodb o nakupu stanovanj, navedenih nepremičnin ni in ne bo uporabljala za namene svoje obdavčljive dejavnosti, za katere jih je kupila in od katerih je uveljavljala vstopni DDV in ga tudi dobila vrnjenega, bi morala na podlagi 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV popraviti odbitek vstopnega DDV za enak znesek, kot ga je za odstopljena stanovanja uveljavila pri nabavi, saj so se spremenili dejavniki za izračun odbitnega zneska DDV.
ZKP člen 371, 371/1-8. ZPol člen 63, 64. URS člen 35, 38. EKČP člen 8.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - policijska pooblastila - dostop do evidenc DNK - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov
Vrhovno sodišče ocenjuje, da določbi prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člen ZPol prekomerno posegata v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave (v zvezi z 2. členom Ustave) in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP.
ZOR člen 103, 399, 399/1, 399/2, 399/3, 399/4. OZ člen 225. ZS člen 3, 3/2. ZOMZO člen 2, 2/2. ZPP člen 371, 380, 380/1.
ničnost - obresti - zmotna uporaba materialnega prava - posojilna pogodba - terjatev v tuji valuti - pravna praznina - dogovorjene pogodbene in zamudne obresti - terjatev med drugimi osebami - zastavljalnica in fizična oseba - najvišja dopustna obrestna mera obresti - ZOMZO - uporaba analogije - tretji odstavek člena 399 ZOR
Analogija s prvim odstavkom 399. člena ZOR ni utemeljena, saj predvideva bistveno drugačno situacijo (razmerje med posamezniki), kar potrjuje tudi praksa Ustavnega in Vrhovnega sodišča. Velja še dodati, da je bil ratio določbe prvega odstavka 399. člena ZOR, ki je bila sprejeta v povsem drugačnem družbenem in političnem kontekstu, v tem, da je fizičnim osebam (posameznikom) preprečeval kapitalske zaslužke s posojanjem denarja drugim fizičnim osebam (posameznikom). Kapitalskih zaslužkov pa brez izrecne zakonske določbe ni mogoče preprečiti pravnim osebam, še posebej ne tistim, ki se ukvarjajo z gospodarjenjem s kapitalom (npr. bankam, zastavljalnicam), saj gre za izpolnjevanje njihovega poslovnega namena.
Dejansko stanje je v tej zadevi bistveno podobno enemu izmed abstraktnih dejanskih stanov, ki jih predvideva tretji odstavek 399. člena ZOR. Ker je posledica ugotovljene nemoralnosti ničnost višine dogovorjenih pogodbenih in zamudnih obresti, je treba uporabiti analogijo z abstraktnim dejanskim stanom, ki predvideva situacijo, ko je med drugimi osebami dogovorjena obrestna mera, ni pa določena njena višina, zato velja obrestna mera, ki jo banka ali druga bančna organizacija plačuje oziroma s pogodbo določa za tako ali podobno vrsto posla.
izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - dodatna dela - soglasje naročnika - izvedba gradbenih del - odmik od pogodbeno dogovorjenih del
Pri gradbeni pogodbi ima izvajalčevo izpolnitveno ravnanje značilnosti obligacije uspeha. Ne gre torej le za izvajanje gradbenih del, ampak je pomemben šele končni rezultat, ki se ga zaveže doseči in ne točno določena sredstva ali način gradnje.
Naročilo vsakršnega dodatnega dela še ne pomeni, da gre za odmik od pogodbeno dogovorjenega.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – ponovno sojenje - prepoved spremembe na slabše
Sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni omejeno s posebnimi dokaznimi pravili izven tistih, ki pomenijo izvedbo načela proste presoje dokazov (18. člen ZKP) in prepovedi spremembe na slabše - reformatio in peius (385. člen ZKP), če pride v poštev.