Določba 7. odstavka 40. člena ZDDV po presoji sodišča ni nejasna. Z določbo, "sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV v davčnem obdobju" je urejena tako pridobitev pravice kot tudi rok za njeno uveljavljanje. Gre za zakonski materialni rok za uveljavitev pravice, s potekom katerega pravica, ki je stranka ni uveljavila, ugasne, zato o derogaciji določb o zastaranju ni mogoče govoriti.
Po zakonski določbi 1. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV je mogoč popravek odbitka vstopnega DDV le v primeru, če davčni zavezanec naknadno ugotovi, da je bil odbitek v rednem obračunu DDV obračunan v višjem ali nižjem znesku, kot je to upravičeno, ker je npr. v obračunu napravil napako ali je uveljavljal nepravilni odbitni delež v smislu 41. člena ZDDV, ne pa tudi v primeru pomotnega neuveljavljanja odbitka vstopnega DDV v rednem obračunu DDV.
upravni postopek - stranka v postopku - varstvo javnega interesa - neformalno organizirana skupina ljudi
Skupina ljudi ne more biti stranka v postopku iz naslova varovanja javnega interesa, tega tako varuje že upravni organ pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev. Skupina ljudi je lahko stranka v postopku samo, če je lahko nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. V obravnavanem primeru pa se ne odloča o takih pravicah in obveznostih, katerih nosilec bi lahko bila neformalno organizirana skupina ljudi.
določitev davčne osnove s cenitvijo - davek od dohodka iz dejavnosti
Prvostopni organ je cenitev opravil z uporabo dokumentacije o prodaji in nakupu tuje gotovine tako, da je knjižil vse poslovne dogodke prihodkov in odhodkov in izdelal dnevni povzetek le-teh po poslovnih enotah obratovalnice in po posameznih dnevih. Dnevni povzetki (seštevki) prihodkov in odhodkov iz naslova nakupa in prodaje so sestavni del zapisnika in odločbe. Iz zapisnika in odločbe pa niso razvidne listine, in zneski, ki so bili na njihovi podlagi upoštevani, tako da pravilnosti dnevnih seštevkov ni mogoče preizkusiti. Glede na uporabljeno metodo cenitve, ki je tudi po presoji sodišča v obravnavanem primeru najustreznejša, pa bi prvostopni organ po prejemu pripomb na zapisnik svoj izračun moral dopolniti s konkretnimi podatki vsaj v spornem delu. Ker tožnika z izračuni, razen s končnimi zneski, ni seznanil, mu je dejansko odvzel možnost dokazovanja nižje davčne osnove.
Po določbi 2. odstavka 4. člena ZDavP je spis treba najprej poskušati vročiti naslovniku neposredno in šele če naslovnika vročevalec ne najde, lahko spis vroči drugim, v zakonu navedenim osebam. Iz izpodbijane odločbe in predloženega upravnega spisa pa ne izhaja, da bi tožena stranka ugotavljala, ali je vročitev spisa tožnici neposredno sploh bila poskušana, torej ali je vročevalec tožnico poskušal osebno najti, preden je bila vročitev opravljena pooblaščeni delavki podjetja, kjer je bila tožnica zaposlena.