ZKP člen 302, 302/1, 307, 307/3, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - vodstvo glavne obravnave - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Disciplinski ukrep odstranitve iz sodne dvorane za določen čas je bil obsojencu izrečen, ker se po številnih izrečenih mu opominih ni pokoril ukazom sodnice, ko je izrekal žaljivke na račun priče, sodišča in drugih udeležencev postopka. Po končanem zaslišanju priče je bil obsojenec poklican nazaj v razpravno dvorano ter mu je bila predstavljena vsebina izpovedbe priče, na katero ni imel pripomb, zato sodišče obsojencu ni kršilo pravice od obrambe.
denacionalizacija - dovoljena revizija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega pravnega organa glede tuje odškodnine
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna izravnalna pogodba, FIP) pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
denacionalizacija - dovoljena revizija - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - (ne)vezanost domačega upravnega organa na mnenje tujega pravnega organa glede tuje odškodnine
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna izravnalna pogodba, FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 17, 17a, 19, 22. URS člen 2, 22, 33, 67, 153, 153/4, 155, 155/1. ZUP člen 6. ZZK-1 člen 33, 38.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - darilna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprememba zakona po sklenitvi pogodbe - načelo zakonitosti - načelo varstva zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon ne določa drugače.
Pri ugotavljanju, ali gre za poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, je treba upoštevati na eni strani, kakšen je pomen pričakovanja določene pravice za življenje prizadetega posameznika in kakšna je teža spremembe, ter na drugi strani, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive in so torej prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali.
Pravico do zasebne lastnine, kot eno od temeljnih človekovih pravic, zagotavlja 33. člen URS. Vendar ta ustavna pravica, na katero se tudi sklicuje revident, ki zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju, ni absolutna. Prvi odstavek 67. člena URS namreč določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Zaradi zagotavljanja gospodarske, ekološke in socialne funkcije lastnine na kmetijskih zemljišč, gozdovih in kmetijah je zakonodajalec promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami omejil. Promet s temi nepremičninami je zato omejen in mogoč samo v skladu s pravili in pod pogoji, ki jih določa zakon, to je ZKZ. Tudi darilna pogodba, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozd oziroma kmetija, pomeni promet v smislu ZKZ.
Pred uveljavitvijo sprememb (ZKZ-C) ZKZ res ni imel posebne določbe, ki bi določala krog oseb, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozdov ali kmetije sklene darilno pogodbo. Vendar pa je ZKZ tudi pred uveljavitvijo ZKZ-C v drugem odstavku 17. člena določal, da lahko promet (tako odplačni kot neodplačni) kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij poteka le po postopku in na način kot ga določa ZKZ. Tudi pred uveljavitvijo ZKZ-C bi torej revident moral darilno pogodbo predložiti v odobritev pristojni upravni enoti.
Predlog ZKZ-C je pripravila Vlada RS in ga v Državni zbor posredovala dne 3. 2. 2011. V Poročevalcu DZ je bil objavljen dne 4. 2. 2011. Predlagatelj je potrebo po sprejemu 17.a člena ZKZ utemeljil s tem, da se omeji vse večje število izigravanja določb ZKZ o predkupnih upravičencih. V času sklenitve darilne pogodbe (16. 6. 2011) je torej revident vedel oziroma moral vedeti za predvideno spremembo ZKZ. Revident je torej moral pričakovati ne samo, da odobritev zaradi vsebinske presoje pravnega posla ne bo možna, ampak tudi, da se bo odobritev presojala po določbi ZKZ-C, ki je krog obdarjencev izrecno omejil.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - koncesija za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka - načelo transparentnosti - načelo enakosti - načelo nediskriminatornosti - praksa SEU – smiselna uporaba predpisov o javnih naročilih ni dopustna
Odločitev o izbiri oziroma neizbiri izvajalca javne službe in o ustavitvi postopka izbire je tudi po objavi javnega razpisa izključno na javnem partnerju.
Odločitev javnega partnerja, da v postopku izbire ne izbere koncesionarja in izda akt, s katerim se postopek izbire ustavi oziroma konča, ni omejena s časom in fazo (nedokončanega) postopka izbire koncesionarja.
Presoja zakonitosti odločitve javnega partnerja o zavrnitvi vseh vlog in ustavitvi postopka izbire na podlagi 59. člena ZJZP ne obsega presoje vsebinske utemeljenosti razlogov za takšno odločitev, temveč je omejena na vprašanje formalne pravilnosti izdanega akta (ali sklep vsebuje navedbo vseh strank, katerih vloge so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev in ustavitev postopka izbire) in na vprašanje, ali so bili pri tej odločitvi spoštovana temeljna načela javno-zasebnega partnerstva, predvsem načelo transparentnosti in načelo enakosti oziroma nediskriminatornosti.
dovoljenost revizije - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident ni izkazal, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne more več opravljati (drugega) dela, za katerega dostop do tajnih podatkov ni potreben, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - vrednostni kriterij - ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni deležni sofinanciranja iz proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.
kandidatura za mesto sodnika na ESČP - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - zelo hude posledice - zahteva za izdajo začasne odredbe - pravni standard zelo hudih posledic
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je v reviziji sicer navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za nobenega pa ni navedel in izkazal, da gre tudi za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (razlog za dovoljenost revizije). Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Revident s svojimi navedbami (četudi v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe) ni navedel in izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ki bi bile primerljive s tistimi, zaradi katerih je Vrhovno sodišče v preteklosti dovoljevalo revizije.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Sodišči prve in druge stopnje sta zakonsko besedilo o predpisani kazni najmanj enega leta zapora napačno razlagali tako, da je mogoče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izreči tudi za kazniva dejanja, za katera je po zakonu mogoče izreči kazen najmanj enega leta zapora.
UPRAVNI SPOR - KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS1015111
URS člen 2. ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/1, 146, 146/2, 179, 179/2. ZPNačrt člen 79, 79/7. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 14, 14/1.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - obveznost plačila komunalnega prispevka - načelo zaupanja v pravo
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZUreP-1 in pred 20. 7. 2007, se (v skladu z načelom zaupanja v pravo) tudi v primeru ponovnega določanja končanja po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka.
ugotovitev ničnosti pogodbe - opravljanje gostinske dejavnosti - dovoljenost revizije - ničnost odločbe - odločba izdana na podlagi prisile - zelo hude posledice niso izkazane - pavšalne trditve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
S pavšalnimi navedbami o posledicah na njegovo duševno in fizično zdravje, ki naj bi ga imelo izvajanje gostinske dejavnosti, dovoljeno na podlagi odločbe, katere ničnost zahteva, po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revident hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Sodišče je pripor zoper obdolžene podaljšalo iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ker teža kaznivih dejanj (kaznivo dejanje ponarejanja denarja) ter okoliščine izvršitve teh kaznivih dejanj (tiskanje večje količine ponarejenih evrskih bankovcev, razpečevanje in spravljanje v obtok tako ponarejenega denarja v daljšem časovnem obdobju) kažejo na dobro organiziranost, ozek in zaprt način delovanja udeležencev pri teh kaznivih dejanjih, pri čemer je imel vsak od obdolžencev točno določeno vlogo, vsi pa so bili motivirani s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi.