izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - prodajalka
Zavzemanje tožene stranke, da je že vsako (tudi najmanjše) nespoštovanje internih navodil lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je v nasprotju z opredelitvijo razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki govori le o hujših kršitvah, in ne upošteva diferenciacije v primerjavi z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (prvi odstavek 89. člena ZDR-1), razlogi za disciplinsko sankcioniranje (172. člen ZDR-1) ali možnostjo opozorila na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Način storitve in vrsta kršitve mora biti tudi v primeru kršitve po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 takšna, da pomembno vplivata na razmerje med delavcem in delodajalcem.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - rok vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Revizija ne vsebuje navedb, ki bi se sploh nanašale na vprašanje pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu in nato pri sodišču, tako da revizijsko sodišče revizije v tej smeri sploh ni moglo preizkusiti.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta
Niti v tožbi niti v reviziji ni navedena vrednost spornega predmeta, le te pa tudi po podatkih v spisu ni mogoče določiti, saj iz njih ni razvidno, kolikšna bi bila razlika med količnikoma 5,00 in 5,30. To pomeni, da ne gre za nobenega od sporov iz 31. člena ZDSS-1 in ker tudi ni bila dopuščena, revizija v tem delovnem sporu ni dovoljena.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - vzgoja in izobraževanje - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - skupni čas trajanja delovnega razmerja za določen čas
Pomembno je izpolnjevanje zahtevanih pogojev ob sklepanju pogodbo o zaposlitvi (za določen čas) in ne izpolnjevanje pogojev ob prenehanju takšnega delovnega razmerja oziroma s tem v zvezi upoštevanje dejstva, ali delavec še pred prenehanjem zadnje pogodbe o zaposlitvi izpolni vse pogoje za zasedbo delovnega mesta.
109. člen ZOFVI ne izključuje možnosti, da se delovno razmerje z istim delavcem in za isto delovno mesto ne sklene tudi večkrat in za čas, ki skupaj znaša več kot dve leti - vsakič pod pogoji, po postopku in v trajanju kot je predvideno. Ni torej utemeljen revizijski ugovor, da tožena stranka s tožnico na podlagi ZOFVI sploh ne bi smela skleniti delovnega razmerja po izteku enega leta zaposlitve.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Teža in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, obtoženčeva predkaznovanost ter dejstvo, da sta bili obravnavani dejanji storjeni v preizkusni dobi, izkazuje obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Utemeljenost suma storitve kaznivih dejanj je z izrekom obsodilne sodbe prerasla v prepričanje sodišča o obtoženčevi krivdi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krajša kršitev obveznosti - naklep ali huda malomarnost - škodovanje interesom delodajalca - obveščanje poslovnih partnerjev - odvetniško zastopanje - reformatio in peius - datum sodne razveze
Za utemeljenost razloga za izredno odpoved v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR se zahteva kumulativna izpolnjenost obstoja hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ter subjektivni odnos delavca do te kršitve v obliki naklepa ali hude malomarnosti.
Ker tožnika nista poskušala niti naklepno niti iz hude malomarnosti revidentu povzročiti materialno ali moralno škodo v sferi njegovih poslovnih interesov, je bil odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR neutemeljen.
Odločitev o kasnejšem datumu sodne razveze pa je v škodo toženi stranki, ki se v prvem postopku zoper odločitev o datumu sodne razveze ni pritožila.
ZPIZ člen 123. ZPIZ-1 člen 390, 391. URS člen 14, 22, 25, 34, 35.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ -izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za uporabo pravilne materialne pravne podlage je bistven datum vložitve zahteve za uveljavitev pravice, ne glede na to, da tožnik zahteva priznanje pravice za nazaj. Zato se v reviziji zmotno zavzema, da bi se morala njegova zahteva presojati po določbah ZPIZ in ne po določbah ZPIZ-1.
ZPIZ-1 ne pozna več nadomestila plače zaradi čakanja invalida III. kategorije na ustrezno zaposlitev. V obravnavani zadevi ne gre niti za primer, ki ga ZPIZ-1 ureja v 390 členu, saj tožnik ni uveljavil pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev do začetka veljavnosti ZPIZ-1. Tudi določba 391. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev, saj se postopek za uveljavljanje te pravice ni začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
V primeru, ko revident ni prijavljal dohodkov in ni bil zaposlen, davčni organ pa ugotovi premoženje neznanega izvora (pridobljeno 5 let pred uvedbo postopka), ki ga revident ni prijavil, mora davčni zavezanec - revident v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazati, da gre za premoženje, za katerega ni zakonite podlage, da bi bilo obdavčeno v Sloveniji, oziroma da je davčna osnova od tako ugotovljenega premoženja nižja, kot pa jo je ugotovil davčni organ, sicer podleže obdavčitvi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2.
Postopek pred izdajo upravne odločbe, v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne morejo biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku, saj to ZUS-1 (primerjaj 2. točko prvega odstavka 75. člena in 2. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1; drugi odstavek 85. člena ZUS-1) izrecno izključuje.
V postopku obnove odmere dohodnine za leto 2004 so bile pravilno uporabljene procesne določbe (druga alineja prvega odstavka in tretji odstavek) 68. člen ZDavP-2 in kot materialni predpis za leto 2004 veljavni ZDoh, zato načeli zakonitosti in prepovedi povratne veljave predpisov nista bili kršeni.
V okviru opravljanja nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, davčni organ ni omejen na že s sklepom začete inšpekcijske davčne postopke za pridobivanje podatkov o davčnem zavezancu in o izpolnjevanju njegovih davčnih obveznosti.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167.
DDV - missing trader - dobava vozil - pravni standard skrben gospodarstvenik - zloraba sistema DDV - vedenje o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti - subjektivni element - objektivne okoliščine - dokazno breme
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so glede na dejanske ugotovitve obravnavanega primera, ko je ugotovljeno, da je revidentka v celoti sama opravila in organizirala prevzem vseh tovornih vozil pri nemškem dobavitelju, ob tem pa so se uporabile listine MT družb, sodelovala v postopku homologacije in registracije, kjer so se ponovno uporabile listine MT družb, si je preden so bila vozila plačana v gotovini, priskrbela gotovinska finančna sredstva in ko so datumi računov v nelogičnem zaporedju, podane objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče revidentki očitati, da je vedela oziroma bi morala vedeti, da sodeluje pri transakciji, ki je del zlorabe oziroma goljufije sistema DDV.
denarna kazen - kaznovanje stranke - žalitev sodišča v vlogi - pritožba
Kljub osebni prizadetosti pritožnika, ki je bil, kot je to razvidno iz opravičila predsednika okrožnega sodišča, zaradi komunikacijskega šuma deležen neprimerne obravnave, njegova vloga in njena vsebina ne predstavljata primernega načina izražanja pritožnikovih pogledov na sodno zadevo in njegovih občutkov ob dogodku dne 17. 9. 2014, še manj pa so njegovi pozivi sodnici na vrnitev magistrskega naziva in odhod iz sodniške službe v povezavi z obrambo pravic strank v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne prispevajo.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja dveh sodišč
Drugi odstavek 166. člena ZIZ določa, da v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
ZKP člen 302, 302/1, 307, 307/3, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - vodstvo glavne obravnave - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Disciplinski ukrep odstranitve iz sodne dvorane za določen čas je bil obsojencu izrečen, ker se po številnih izrečenih mu opominih ni pokoril ukazom sodnice, ko je izrekal žaljivke na račun priče, sodišča in drugih udeležencev postopka. Po končanem zaslišanju priče je bil obsojenec poklican nazaj v razpravno dvorano ter mu je bila predstavljena vsebina izpovedbe priče, na katero ni imel pripomb, zato sodišče obsojencu ni kršilo pravice od obrambe.
Obveznost povzročitelja nesreče, ki ni lastnik vozila, ga je pa uporabljal z njegovim soglasjem, da zavarovalnici povrne oškodovancu izplačan znesek, se presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo. Nobenega razloga ni, da bi bila oseba, ki ji lastnik prepusti vozilo, v slabšem ali boljšem položaju od njega, če bi vozil in povzročil nesrečo.
ZDDV-1 člen 63, 68, 69. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - obdavčljive transakcije - ekonomska aktivnost - holding - investicijske nepremičnine - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - dokazno breme na revidentki - objektivni dokazi, ki izkazujejo, da bo nepremičnina namenjena za ekonomsko dejavnost
Davčna zavezanka (revidentka) mora na poziv upravnega organa z objektivnimi dokazi dokazati, da bodo nepremičnine uporabljene za namen njene dejavnosti, od katere se plačuje DDV, oziroma da je konkretna nepremičnina primerna za ekonomsko izkoriščanje, če uveljavlja vračilo vstopnega DDV.
Revidentka kot holding družba nima pravice do odbitka vstopnega DDV, poleg tega pa ni uspela izkazati, da je pridobila nepremičnine za potrebe svoje z DDV obdavčljive gospodarske dejavnosti, torej ni izkazala neposredne in takojšnje povezave z izstopnimi gospodarskimi transakcijami, za katere se sicer prizna pravica do odbitka, oziroma ni izkazala, da so kupljene nepremičnine primerne za ekonomsko izkoriščanje.
Kadar so blago ali storite, ki jih pridobi davčni zavezanec, uporabljeni za potrebe z DDV plačila oproščenih transakcij oziroma gre za blago ali storitve, ki ne spadajo na področje uporabe DDV, se ne more pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka.
Vrhovnemu sodišču ni treba postaviti vprašanja za predhodno odločanje, če lahko na podlagi sodne prakse SEU prepričljivo razlaga pravila EU o sistemu DDV in jih uporabi neposredno oziroma preko konsistentne razlage, ne da bi pri tem tvegalo drugačna stališča v okoliščinah, kot so okoliščine tega primera, v drugih državah članicah EU, saj takšna njihova uporaba v obravnavanem primeru ne dopušča prostora za noben razumen dvom.
davčna izvršba - dovoljena revizija - globa za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja - posredovanje plačilnega naloga organu, pristojnemu za izterjavo - pretrganje zastaranja
Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.
Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - upokojena sodnica pristojnega sodišča kot dedinja
Okoliščina, da je dedinja po pokojnem upokojena sodnica pristojnega sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z vodenjem zapuščinskega postopka in posledičnem odločanju o spornih vprašanjih na Okrajnem sodišču lahko ogroženo zaupanje ostalih dedičev in javnosti v nepristranskost sodišča, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
OZ člen 153, 153/2, 153/4. ZPP člen 224. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 108.
povrnitev škode - nevarna stvar - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ravnanje tretje osebe
Pri presoji oprostitve objektivne odgovornosti (153. člen OZ) velja, da odgovorni osebi ni mogoče računati s samovoljnim in docela nerazumnim ravnanjem oškodovanca ali, kakor je bilo tudi v obravnavanem primeru, tretje osebe. Tretja oseba v tej zadevi je v prodajnem skladišču nepooblaščeno sedla za viličar in pričela v močnem nalivu z nalaganjem 450 kg težke granitne plošče.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - tisk - svoboda izražanja - trditev o dejstvih - sporočilni pomen besedila - vrsta škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Duševne bolečine pravne osebe so pojmovno izključene. Za sklep o obstoju pravno priznane škode pravne osebe po 183. členu OZ. Zato zadošča trditvena podlaga, iz katere je razvidna protipravna izjava ter njen zrcalen negativni učinek na ugled ali dobro ime pravne osebe.
Merilo protipravnosti novinarjevih trditev o neresničnih dejstvih (tj. da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost) pri osebi, katere spoznavne možnosti o teh dejstvih so neposredne, ne pride v poštev.