dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta
Niti v tožbi niti v reviziji ni navedena vrednost spornega predmeta, le te pa tudi po podatkih v spisu ni mogoče določiti, saj iz njih ni razvidno, kolikšna bi bila razlika med količnikoma 5,00 in 5,30. To pomeni, da ne gre za nobenega od sporov iz 31. člena ZDSS-1 in ker tudi ni bila dopuščena, revizija v tem delovnem sporu ni dovoljena.
ZDR-1 člen 83, 83/4, 89, 137. ZZVZZ člen 28. ZPIZ-1 člen 60. ZVZD-1 člen 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - obdobni zdravstveni pregled - neizpolnjevanje zdravstvenih zahtev delovnega mesta - nezmožnost za delo - diskriminacija - odpovedni razlog
Tožena stranka pogoj zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela neutemeljeno izenačuje s pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zdravniško spričevalo ne utemeljuje odpovedi zaradi nesposobnosti, tudi če delodajalec delavcu ob upoštevanju omejitev iz zdravniškega spričevala ne more začasno zagotoviti ustreznega dela. Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače (137. člen ZDR-1) oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v tem postopku pa ima tudi delodajalec možnost sodelovanja.
V primeru trajnejših sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zaradi katerih je delavec trajno izgubil zmožnost za opravljanje dela ali je njegova delazmožnost bistveno zmanjšana, bi bil tožnik upravičen do ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. november 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167.
DDV - dovoljena revizija - missing trader - gradbene storitve - standard dobrega (skrbnega) gospodarstvenika - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - zloraba sistema DDV - vedenje o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je za presojo skrbnosti ključno, da sta revidentka in izdajateljica računov v medsebojni pogodbi že sami določili, da bo izdajateljica računov revidentki pred pričetkom del predložila listine v zvezi s svojim poslovanje in delavci, kar izkazuje način delovanje v smislu skrbnega gospodarstvenika, vendar teh listin revidentka v tem postopku ni predložila in ni navedla zakaj jih od izdajateljice računov ni zahtevala. Ta opustitev pa predstavlja objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za zlorabo sistema DDV izdajateljice računov. Revidentka tudi ni navedla razumnih razlogov, zakaj od izdajateljice računov teh podatkov tudi ni zahtevala.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da revidentka v obravnavanem primeru ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, štelo tudi to, da k osnovnim pogodbam niso bili sklenjeni aneksi, da izdajateljica računov ni izdala obračunov, da revidentka od izdajateljice računov ni zahtevala dokumentacije, ki spremlja te vrste del in je zanje revidentka tudi odgovorna svojemu naročniku.
ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/4, 59, 59/1, 68, 68/1-5, 68/2. Zdoh-2 člen 9, 10, 10/1-1, 35, 35/4, 90, 90/4-1, 105, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 109, 109/1, 127, 127/2, 127/6, 131, 131/1, 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. Slovenski računovodski standardi standard 21, 21-12.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - investicijska olajšava za nakup opredmetenega osnovnega sredstva - vsebinski pogoj za priznanje investicijske olajšave - investicija v teku - povečanje vrednosti sredstva zaradi vlaganj - investitorstvo
Če prvostopenjski davčni organ ugotovi drugačno dejansko stanje v ponovljenem postopku, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru prvostopenjski organ v ponovnem postopku sicer ni izvedel novih dokazov, kar je bistvo revidentovega očitka, je pa ponovno ocenil že v prvotnem postopku izvedene dokaze, vendar drugače kot v prvotnem postopku. Z drugačno dokazno oceno je ugotovil drugačno dejansko stanje zadeve kot v prvotnem postopku, zato je moral sprejeti tudi drugačno pravno odločitev.
Zastaranje pravice do odmere davka nastopi, če davčni organ izvede dejanje, katerega namen je odmera davka. Inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja določene vrste davka v določenem časovnem obdobju je nedvomno dejanje, katerega namen je odmeriti davek, in sicer vse davke, ki bi morali biti plačani v inšpiciranem obdobju, pa morebiti niso bili. Če davčni organ uvede postopek nadzora za neko določeno časovno obdobje, lahko obravnava vse dogodke, ki imajo davčne posledice v tem letu, se pretrga zastaranje glede vseh davčnih obveznosti iz posameznega davčnega obdobja, ne glede na to, ali jih davčni organ odkrije oziroma obravnava ali ne.
Za priznanje investicijske davčne olajšave pravno pomembno tudi to, da gre za investicijo v sredstvo, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva iz Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS). V standardu 1.1 tedaj veljavnih SRS pa je opredmeteno osnovno sredstvo opredeljeno kot „sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju,“ iz česar izhaja, da je opredmeteno osnovno sredstvo lahko le tisto, ki služi zagotavljanju materialnih pogojev za opravljene dejavnosti. Pogoja za priznanje olajšave sta torej dva in morata biti kumulativno izpolnjena: formalni, to je lastništvo sredstva, in vsebinski, to je lastnost sredstva.
Solastnik določenega sredstva ni nujno tudi investitor, zato lastnik sredstva nima pravice pravice knjižiti povečanja vrednosti sredstva že zato, ker je lastnik, temveč lahko to stori, če ga stroški vlaganj tudi dejansko bremenijo. Nesporno dejstvo, da je revident v času izvajanja gradnje bil zemljiškoknjižni lastnik ¼ deleža na nepremičnini, tako ne izključuje presoje, da revident, kljub lastništvu, ni bil investitor gradnje. Ob upoštevanju vseh transakcij med revidentom in družbo graditeljico je namreč prvostopenjski davčni organ izračunal, da je revident družbi graditeljici zaračunal nazaj vse stroške, ki jih je ta poprej obračunala njemu in jih je plačal. Relevantnosti in pravilnosti tega izračuna revident ne oporeka, zato se v to revizijsko sodišče ne spušča. Čim pa navedeni izračun prvostopenjskega davčnega organa ni sporen, se tudi revizijsko sodišče strinja, da je revident družbi graditeljici zaračunal nazaj vsa njena gradbena dela, ki jih je ta poprej zaračunala njemu in jih je tudi plačal, kar pomeni, da ni šlo za revidentova vlaganja v nepremično, temveč za vlaganja družbe graditeljice ter da zaradi navedenega revident ni imel pravice knjižiti povečanja knjigovodske vrednosti nepremične.
plačilo odpravnine - odpoklic člana uprave delniške družbe - razlogi za odpoklic člana poslovodstva - utemeljitev odpoklica - odpravnina zaradi odpoklica - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena
Revizija utemeljeno opozarja, da mora biti sklep o odpoklicu člana uprave delniške družbe ustrezno utemeljen že ob njegovi izdaji. To v primeru hujših kršitev obveznosti pomeni, da morajo biti že v sklepu o odpoklicu dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile razlog za odpoklic.
Splošnost obrazložitve razloga v sklepu o odpoklicu je omejena, saj bi v svoji skrajnosti lahko presplošno obrazložen razlog dopuščal arbitrarnost pri odločanju organa nadzora, kar bi povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za člana poslovodstva. V obravnavani zadevi gre prav za tak primer presplošnega razloga za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu ostaja le na ravni prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1 brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic.
V primeru, ko revident ni prijavljal dohodkov in ni bil zaposlen, davčni organ pa ugotovi premoženje neznanega izvora (pridobljeno 5 let pred uvedbo postopka), ki ga revident ni prijavil, mora davčni zavezanec - revident v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazati, da gre za premoženje, za katerega ni zakonite podlage, da bi bilo obdavčeno v Sloveniji, oziroma da je davčna osnova od tako ugotovljenega premoženja nižja, kot pa jo je ugotovil davčni organ, sicer podleže obdavčitvi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2.
Postopek pred izdajo upravne odločbe, v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne morejo biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku, saj to ZUS-1 (primerjaj 2. točko prvega odstavka 75. člena in 2. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1; drugi odstavek 85. člena ZUS-1) izrecno izključuje.
V postopku obnove odmere dohodnine za leto 2004 so bile pravilno uporabljene procesne določbe (druga alineja prvega odstavka in tretji odstavek) 68. člen ZDavP-2 in kot materialni predpis za leto 2004 veljavni ZDoh, zato načeli zakonitosti in prepovedi povratne veljave predpisov nista bili kršeni.
V okviru opravljanja nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, davčni organ ni omejen na že s sklepom začete inšpekcijske davčne postopke za pridobivanje podatkov o davčnem zavezancu in o izpolnjevanju njegovih davčnih obveznosti.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167.
DDV - missing trader - dobava vozil - pravni standard skrben gospodarstvenik - zloraba sistema DDV - vedenje o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti - subjektivni element - objektivne okoliščine - dokazno breme
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so glede na dejanske ugotovitve obravnavanega primera, ko je ugotovljeno, da je revidentka v celoti sama opravila in organizirala prevzem vseh tovornih vozil pri nemškem dobavitelju, ob tem pa so se uporabile listine MT družb, sodelovala v postopku homologacije in registracije, kjer so se ponovno uporabile listine MT družb, si je preden so bila vozila plačana v gotovini, priskrbela gotovinska finančna sredstva in ko so datumi računov v nelogičnem zaporedju, podane objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče revidentki očitati, da je vedela oziroma bi morala vedeti, da sodeluje pri transakciji, ki je del zlorabe oziroma goljufije sistema DDV.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Teža in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, obtoženčeva predkaznovanost ter dejstvo, da sta bili obravnavani dejanji storjeni v preizkusni dobi, izkazuje obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Utemeljenost suma storitve kaznivih dejanj je z izrekom obsodilne sodbe prerasla v prepričanje sodišča o obtoženčevi krivdi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krajša kršitev obveznosti - naklep ali huda malomarnost - škodovanje interesom delodajalca - obveščanje poslovnih partnerjev - odvetniško zastopanje - reformatio in peius - datum sodne razveze
Za utemeljenost razloga za izredno odpoved v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR se zahteva kumulativna izpolnjenost obstoja hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ter subjektivni odnos delavca do te kršitve v obliki naklepa ali hude malomarnosti.
Ker tožnika nista poskušala niti naklepno niti iz hude malomarnosti revidentu povzročiti materialno ali moralno škodo v sferi njegovih poslovnih interesov, je bil odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR neutemeljen.
Odločitev o kasnejšem datumu sodne razveze pa je v škodo toženi stranki, ki se v prvem postopku zoper odločitev o datumu sodne razveze ni pritožila.
ZPIZ člen 123. ZPIZ-1 člen 390, 391. URS člen 14, 22, 25, 34, 35.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ -izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za uporabo pravilne materialne pravne podlage je bistven datum vložitve zahteve za uveljavitev pravice, ne glede na to, da tožnik zahteva priznanje pravice za nazaj. Zato se v reviziji zmotno zavzema, da bi se morala njegova zahteva presojati po določbah ZPIZ in ne po določbah ZPIZ-1.
ZPIZ-1 ne pozna več nadomestila plače zaradi čakanja invalida III. kategorije na ustrezno zaposlitev. V obravnavani zadevi ne gre niti za primer, ki ga ZPIZ-1 ureja v 390 členu, saj tožnik ni uveljavil pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev do začetka veljavnosti ZPIZ-1. Tudi določba 391. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev, saj se postopek za uveljavljanje te pravice ni začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
ZDDV-1 člen 63, 68, 69. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - obdavčljive transakcije - ekonomska aktivnost - holding - investicijske nepremičnine - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - dokazno breme na revidentki - objektivni dokazi, ki izkazujejo, da bo nepremičnina namenjena za ekonomsko dejavnost
Davčna zavezanka (revidentka) mora na poziv upravnega organa z objektivnimi dokazi dokazati, da bodo nepremičnine uporabljene za namen njene dejavnosti, od katere se plačuje DDV, oziroma da je konkretna nepremičnina primerna za ekonomsko izkoriščanje, če uveljavlja vračilo vstopnega DDV.
Revidentka kot holding družba nima pravice do odbitka vstopnega DDV, poleg tega pa ni uspela izkazati, da je pridobila nepremičnine za potrebe svoje z DDV obdavčljive gospodarske dejavnosti, torej ni izkazala neposredne in takojšnje povezave z izstopnimi gospodarskimi transakcijami, za katere se sicer prizna pravica do odbitka, oziroma ni izkazala, da so kupljene nepremičnine primerne za ekonomsko izkoriščanje.
Kadar so blago ali storite, ki jih pridobi davčni zavezanec, uporabljeni za potrebe z DDV plačila oproščenih transakcij oziroma gre za blago ali storitve, ki ne spadajo na področje uporabe DDV, se ne more pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka.
Vrhovnemu sodišču ni treba postaviti vprašanja za predhodno odločanje, če lahko na podlagi sodne prakse SEU prepričljivo razlaga pravila EU o sistemu DDV in jih uporabi neposredno oziroma preko konsistentne razlage, ne da bi pri tem tvegalo drugačna stališča v okoliščinah, kot so okoliščine tega primera, v drugih državah članicah EU, saj takšna njihova uporaba v obravnavanem primeru ne dopušča prostora za noben razumen dvom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - upokojena sodnica pristojnega sodišča kot dedinja
Okoliščina, da je dedinja po pokojnem upokojena sodnica pristojnega sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z vodenjem zapuščinskega postopka in posledičnem odločanju o spornih vprašanjih na Okrajnem sodišču lahko ogroženo zaupanje ostalih dedičev in javnosti v nepristranskost sodišča, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
davčna izvršba - dovoljena revizija - globa za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja - posredovanje plačilnega naloga organu, pristojnemu za izterjavo - pretrganje zastaranja
Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.
Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
OZ člen 153, 153/2, 153/4. ZPP člen 224. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 108.
povrnitev škode - nevarna stvar - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ravnanje tretje osebe
Pri presoji oprostitve objektivne odgovornosti (153. člen OZ) velja, da odgovorni osebi ni mogoče računati s samovoljnim in docela nerazumnim ravnanjem oškodovanca ali, kakor je bilo tudi v obravnavanem primeru, tretje osebe. Tretja oseba v tej zadevi je v prodajnem skladišču nepooblaščeno sedla za viličar in pričela v močnem nalivu z nalaganjem 450 kg težke granitne plošče.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - tisk - svoboda izražanja - trditev o dejstvih - sporočilni pomen besedila - vrsta škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Duševne bolečine pravne osebe so pojmovno izključene. Za sklep o obstoju pravno priznane škode pravne osebe po 183. členu OZ. Zato zadošča trditvena podlaga, iz katere je razvidna protipravna izjava ter njen zrcalen negativni učinek na ugled ali dobro ime pravne osebe.
Merilo protipravnosti novinarjevih trditev o neresničnih dejstvih (tj. da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost) pri osebi, katere spoznavne možnosti o teh dejstvih so neposredne, ne pride v poštev.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja – poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obramba ni predložila dokazov, ki bi potrdili zatrjevana dejstva, da je šlo v obravnavanem primeru zgolj za navidezna poslovna razmerja, zaradi česar obsojenec ne bi mogel storiti nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, temveč kvečjemu kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Odločba davčnega organa samo še dodatno potrjuje očitek iz obtožnice, da je obsojenec prejel denar za storitve, ki jih ni opravil in se s tem okoristil na račun oškodovanih družb.
denarna kazen - kaznovanje stranke - žalitev sodišča v vlogi - pritožba
Kljub osebni prizadetosti pritožnika, ki je bil, kot je to razvidno iz opravičila predsednika okrožnega sodišča, zaradi komunikacijskega šuma deležen neprimerne obravnave, njegova vloga in njena vsebina ne predstavljata primernega načina izražanja pritožnikovih pogledov na sodno zadevo in njegovih občutkov ob dogodku dne 17. 9. 2014, še manj pa so njegovi pozivi sodnici na vrnitev magistrskega naziva in odhod iz sodniške službe v povezavi z obrambo pravic strank v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne prispevajo.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja dveh sodišč
Drugi odstavek 166. člena ZIZ določa, da v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Obveznost povzročitelja nesreče, ki ni lastnik vozila, ga je pa uporabljal z njegovim soglasjem, da zavarovalnici povrne oškodovancu izplačan znesek, se presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo. Nobenega razloga ni, da bi bila oseba, ki ji lastnik prepusti vozilo, v slabšem ali boljšem položaju od njega, če bi vozil in povzročil nesrečo.