ZDavP-2 člen 12, 12/1-1, 49, 49/2, 59, 59/1, 59/4. ZUP člen 43. URS člen 22.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine in prispevkov, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj.
Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne zadostuje.
nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - dokazovanje - izvedenec - ponovitev dokaza - predlog za postavitev novega izvedenca
Sodišče mora v skladu z 254. členom ZPP ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, prav tako nanje ni opozoril nasprotni udeleženec, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/4, 367č.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - laični predlog - predlog, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
Predloga za revizijo ne more vložiti stranka sama, če ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Zmotno je revidentovo naziranje, da če tretja toženka ne bi izdala izbrisnega dovolila, bi se lahko kot prva poplačala iz vrednosti predmeta zavarovanja in tako v celoti plačala neplačani znesek kredita kreditodajalki ter škoda tožniku ne bi nastala. Zadevni kredit ni bil zavarovan z zastavno pravico na nepremičninah prvih dveh tožencev, kot zmotno meni revident. Zastavna pravica je bila ustanovljena z namenom zavarovanja morebitne regresne terjatve zoper kreditojemalca (M., d. o. o., in tožnika), torej izključno v korist zavarovalnice, in ne kreditojemalca. To pa pomeni, da ne drži, da bi lahko tretja toženka v primeru neplačila kredita prodala zastavljene nepremičnine in iz kupnine poplačala dolgovani znesek kreditodajalcu. Izdaja izbrisne pobotnice s strani tretje toženke nima nobenega vpliva na obstoj kreditnega razmerja in na osebno jamstvo kreditojemalcev. Navedenega ravnanja tretje toženke tako ni mogoče opredeliti kot kršitev zastavne pogodbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43, 43/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - sodba presenečenja - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vrnitev nepremičnine - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - javno dobro - vodotok
Revizija se dopusti glede pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o vezanosti pravdnega sodišča na odločitev v upravnem postopku.
Ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t.i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Tožniki takšnih trditev niso postavili. Zgolj zatrjevanje izdaje upravnih odločb, tudi če zaradi gradbenih posegov, izvedenih na njihovi podlagi, na nepremičnini tožnikov nastaja škoda,zato ne more voditi do pravnega zaključka o protipravnem ravnanju toženke kot eni od predpostavk odškodninske odgovornosti.
ZDavP-2 člen 143, 143/2, 146. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3. ZUP člen 289, 289/2. URS člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba - globa za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja - posredovanje plačilnega naloga organu, pristojnemu za izterjavo - pretrganje zastaranja - predlog za izvršbo
Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.
Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - notranja razselitev - resna škoda - Ukrajina - samska ženska z otrokom
Čeprav je število mrtvih in ranjenih civilistov na določenem območju zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada pomembna informacija za presojo, ali določeni osebi ob vrnitvi na tako območje grozi resna škoda, pa so pomembne tudi druge okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo integriteta osebnosti (ne samo življenje) posameznika ob vrnitvi resno ogrožena.
ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 83, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/1-1, 85/2. Statut Univerze v Ljubljani člen 178.
odvzem magistrskega naslova - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - avtonomija - presoja izvirnosti dela - strokovno pedagoško opravilo - že rešeno vprašanje - razlikovanje med pisnimi poročili - dokazna ocena - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - izvedenci - poseg v čast in dobro ime
Prvo revizijsko vprašanje je v sodni praksi že rešeno: presoja izvirnosti strokovnega ali znanstvenega dela je strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ univerze oziroma članice univerze vso avtonomijo. V njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati oziroma jih presojati. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni nobenega bistvenega razlikovanja med pisnimi poročili o razlogih za odvzem naslova treh visokošolskih učiteljev, ki so sestavljali komisijo, revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je drugo revizijsko vprašanje zgolj hipotetično.
Revident v zvezi s tretjim vprašanjem ni natančno in konkretno zatrjeval kršitev določb ZUS-1.
Četrto revizijsko vprašanje je splošno in nekonkretizirano, predvsem pa izhaja iz napačne predpostavke, da se avtonomija v zvezi s pedagoškimi strokovnimi opravili nanaša na visokošolske učitelje, ki pripravijo pisna poročila o razlogih za odvzem naslova. Omenjena avtonomija pa se nanaša na pristojni organ univerze oziroma članice univerze, ki sprejme odločitev o odvzemu naslova.
revizija tožene stranke - omejitev gibanja - pravni interes za revizijo - odpravljena odločba tožene stranke - procesni položaj tožene stranke - dolžnost izvršitve sodbe
V obravnavani zadevi je bil s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje kot nezakonit odpravljen revidentkin akt. Z odpravo izpodbijane odločbe je tako prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijane odločbe ni več). V takšni procesni situaciji ima revidentka položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi, kar pomeni, da je revidentka dolžna sodbo izvršiti. Ta dolžnost pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo. Ob takem stanju zadeve za revidentko neugodna stališča glede uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi (s čimer po vsebini revizijskih navedb utemeljuje pravni interes za revizijo) za priznanje pravnega interesa v revizijskem postopku ne zadoščajo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - dovoljenje državnega organa za pregon - zahteva za pridobitev dovoljenja - pristojnost za vložitev - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - tajno delovanje - prekoračitev obtožbe - nasprotje med izrekom in razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - jemanje podkupnine
Ustava RS v drugem odstavku 134. člena ne zahteva, da se pridobi dovoljenje Državnega zbora že za izvedbo ukrepov v predkazenskem postopku zoper sodnika, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Zato so neutemeljene navedbe obrambe glede nezakonitosti dokazov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v predkazenskem postopku pred dovoljenjem Državnega zbora.
plačilo odpravnine - odpoklic člana uprave delniške družbe - razlogi za odpoklic člana poslovodstva - utemeljitev odpoklica - odpravnina zaradi odpoklica - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena
Revizija utemeljeno opozarja, da mora biti sklep o odpoklicu člana uprave delniške družbe ustrezno utemeljen že ob njegovi izdaji. To v primeru hujših kršitev obveznosti pomeni, da morajo biti že v sklepu o odpoklicu dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile razlog za odpoklic.
Splošnost obrazložitve razloga v sklepu o odpoklicu je omejena, saj bi v svoji skrajnosti lahko presplošno obrazložen razlog dopuščal arbitrarnost pri odločanju organa nadzora, kar bi povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za člana poslovodstva. V obravnavani zadevi gre prav za tak primer presplošnega razloga za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu ostaja le na ravni prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1 brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic.
ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/4, 59, 59/1, 68, 68/1-5, 68/2. Zdoh-2 člen 9, 10, 10/1-1, 35, 35/4, 90, 90/4-1, 105, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 109, 109/1, 127, 127/2, 127/6, 131, 131/1, 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. Slovenski računovodski standardi standard 21, 21-12.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - investicijska olajšava za nakup opredmetenega osnovnega sredstva - vsebinski pogoj za priznanje investicijske olajšave - investicija v teku - povečanje vrednosti sredstva zaradi vlaganj - investitorstvo
Če prvostopenjski davčni organ ugotovi drugačno dejansko stanje v ponovljenem postopku, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru prvostopenjski organ v ponovnem postopku sicer ni izvedel novih dokazov, kar je bistvo revidentovega očitka, je pa ponovno ocenil že v prvotnem postopku izvedene dokaze, vendar drugače kot v prvotnem postopku. Z drugačno dokazno oceno je ugotovil drugačno dejansko stanje zadeve kot v prvotnem postopku, zato je moral sprejeti tudi drugačno pravno odločitev.
Zastaranje pravice do odmere davka nastopi, če davčni organ izvede dejanje, katerega namen je odmera davka. Inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja določene vrste davka v določenem časovnem obdobju je nedvomno dejanje, katerega namen je odmeriti davek, in sicer vse davke, ki bi morali biti plačani v inšpiciranem obdobju, pa morebiti niso bili. Če davčni organ uvede postopek nadzora za neko določeno časovno obdobje, lahko obravnava vse dogodke, ki imajo davčne posledice v tem letu, se pretrga zastaranje glede vseh davčnih obveznosti iz posameznega davčnega obdobja, ne glede na to, ali jih davčni organ odkrije oziroma obravnava ali ne.
Za priznanje investicijske davčne olajšave pravno pomembno tudi to, da gre za investicijo v sredstvo, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva iz Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS). V standardu 1.1 tedaj veljavnih SRS pa je opredmeteno osnovno sredstvo opredeljeno kot „sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju,“ iz česar izhaja, da je opredmeteno osnovno sredstvo lahko le tisto, ki služi zagotavljanju materialnih pogojev za opravljene dejavnosti. Pogoja za priznanje olajšave sta torej dva in morata biti kumulativno izpolnjena: formalni, to je lastništvo sredstva, in vsebinski, to je lastnost sredstva.
Solastnik določenega sredstva ni nujno tudi investitor, zato lastnik sredstva nima pravice pravice knjižiti povečanja vrednosti sredstva že zato, ker je lastnik, temveč lahko to stori, če ga stroški vlaganj tudi dejansko bremenijo. Nesporno dejstvo, da je revident v času izvajanja gradnje bil zemljiškoknjižni lastnik ¼ deleža na nepremičnini, tako ne izključuje presoje, da revident, kljub lastništvu, ni bil investitor gradnje. Ob upoštevanju vseh transakcij med revidentom in družbo graditeljico je namreč prvostopenjski davčni organ izračunal, da je revident družbi graditeljici zaračunal nazaj vse stroške, ki jih je ta poprej obračunala njemu in jih je plačal. Relevantnosti in pravilnosti tega izračuna revident ne oporeka, zato se v to revizijsko sodišče ne spušča. Čim pa navedeni izračun prvostopenjskega davčnega organa ni sporen, se tudi revizijsko sodišče strinja, da je revident družbi graditeljici zaračunal nazaj vsa njena gradbena dela, ki jih je ta poprej zaračunala njemu in jih je tudi plačal, kar pomeni, da ni šlo za revidentova vlaganja v nepremično, temveč za vlaganja družbe graditeljice ter da zaradi navedenega revident ni imel pravice knjižiti povečanja knjigovodske vrednosti nepremične.
ZDR-1 člen 83, 83/4, 89, 137. ZZVZZ člen 28. ZPIZ-1 člen 60. ZVZD-1 člen 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - obdobni zdravstveni pregled - neizpolnjevanje zdravstvenih zahtev delovnega mesta - nezmožnost za delo - diskriminacija - odpovedni razlog
Tožena stranka pogoj zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela neutemeljeno izenačuje s pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zdravniško spričevalo ne utemeljuje odpovedi zaradi nesposobnosti, tudi če delodajalec delavcu ob upoštevanju omejitev iz zdravniškega spričevala ne more začasno zagotoviti ustreznega dela. Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače (137. člen ZDR-1) oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v tem postopku pa ima tudi delodajalec možnost sodelovanja.
V primeru trajnejših sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zaradi katerih je delavec trajno izgubil zmožnost za opravljanje dela ali je njegova delazmožnost bistveno zmanjšana, bi bil tožnik upravičen do ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. november 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167.
DDV - dovoljena revizija - missing trader - gradbene storitve - standard dobrega (skrbnega) gospodarstvenika - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - zloraba sistema DDV - vedenje o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je za presojo skrbnosti ključno, da sta revidentka in izdajateljica računov v medsebojni pogodbi že sami določili, da bo izdajateljica računov revidentki pred pričetkom del predložila listine v zvezi s svojim poslovanje in delavci, kar izkazuje način delovanje v smislu skrbnega gospodarstvenika, vendar teh listin revidentka v tem postopku ni predložila in ni navedla zakaj jih od izdajateljice računov ni zahtevala. Ta opustitev pa predstavlja objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za zlorabo sistema DDV izdajateljice računov. Revidentka tudi ni navedla razumnih razlogov, zakaj od izdajateljice računov teh podatkov tudi ni zahtevala.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da revidentka v obravnavanem primeru ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, štelo tudi to, da k osnovnim pogodbam niso bili sklenjeni aneksi, da izdajateljica računov ni izdala obračunov, da revidentka od izdajateljice računov ni zahtevala dokumentacije, ki spremlja te vrste del in je zanje revidentka tudi odgovorna svojemu naročniku.
Tožena stranka ob obvestilu, da je tožnik zaradi povzročitve prometne nezgode na prestajanju trimesečne zaporne kazni in ob drugih ugotovitvah o okoliščinah prometne nezgode tožniku pred odpovedjo utemeljeno ni omogočila zagovora, saj ji je sicer grozilo, da bo potekel 30 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi. Za takšno presojo je imelo sodišče podlago v določbi tretjega odstavka 83. člena ZDR, da delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izjemoma ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati. Realno nepremostljiva ovira za opravo zagovora v zakonskem roku za podajo izredne odpovedi na delavčevi strani, ki jo je po ugotovitvi sodišča predstavljalo prestajanje zapora, ob sicer izkazani kršitvi vsekakor predstavlja takšne okoliščine.
ZDR-1 člen 91, 91-5. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokazov - zagotavljanje drugega ustreznega dela invalidu - uporaba zakona
Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokazov bistveno kršilo določbe postopka (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), sodišče druge stopnje pa je brez kakršnekoli obrazložitve pritožbo tožene stranke zoper tako kršitev zavrnilo. Na toženi stranki je bilo dokazno breme, da je bilo ponujeno delovno mesto pri drugem delodajalcu za tožnika ustrezno. Z ravnanjem sodišč ji taka možnost ni bila dana.
Tožniku je bila z odločbo ZPIZ ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI je bilo tožniku na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ponujena zaposlitev pri tem delodajalcu za delo, ki ustreza tožnikovi dejanski strokovni izobrazbi (5 razredov osnovne šole) in njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma z upoštevanjem omejitev, ki izhajajo iz invalidske odločbe.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo
Tožnica je bila podvržena enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleni, imela enako, če ne celo večjo delovno obremenitev, enake dolžnosti glede javljanja odsotnosti, glede pridobitve licence, delo je opravljala kontinuirano, ni mogla izbirati letov in prostih dni itd., skratka bila je prostovoljno vključena v organiziran delovni proces delodajalca in je v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pa so elementi delovnega razmerja.