pripor - begosumnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Okoliščine, da je obsojenec državljan Republike Bosne in Hercegovine, da v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, niti premoženja ali zaposlitve, kot tudi ne drugih (legalnih) prihodkov, odtehtajo sicer zatrjevano dejstvo, da obtoženec živi pri starših v Ljubljani, da ima tu partnerico in otroka, saj si statusa v Republiki Sloveniji ni uredil, skrbi za otroka pa tudi ni z ničemer izkazal.
UPRAVNI SPOR - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - GOZDOVI - JAVNI ZAVODI
VS1015128
ZUS-1 člen 83, 83/3-2, 83/3-3.
dovoljenost revizije - dostop do informacij javnega značaja - izjema varstva osebnih podatkov - pomembno pravno vprašanje - zavajujoče vprašanje - objektivni pomen odločitve - neizkazane zelo hude posledice - javna služba - združevanje podatkov iz več javno dostopnih virov
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z vprašanjem, ki temelji na predpostavki, ki je očitno napačna (in je izraz njegovega nestrinjanja z razlogi izpodbijane sodbe), brez obrazložitve, zakaj naj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident dokaznega bremena za zatrjevane zelo hude posledice izpodbijane sodbe s trditvami, da bo tretji koristil njene zbrane podatke ter jih tržil, ni izpolnil, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZKP člen 39, 372, 372-1. KZ-1 člen 99, 99/1, 264, 264/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje - izločitev sodnika
Zakonski znak uradno dejanje je pojem, ki ga uporablja Kazenski zakonik in ni neposredno prevzet iz drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba pomen tega zakonskega znaka iskati znotraj kazenskega zakona in ne v drugih pravnih področjih. Kazenski zakonik uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).
Očitek o storitvi procesne kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi v tem okviru implicite uveljavljan očitek nadaljnje procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, sta prvič uveljavljana v reviziji in gre zato za nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na ti kršitvi pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se glede teh v reviziji prvič uveljavljanih procesnih očitkov, ki zadevajo način ravnanja sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote v operaciji prenosa pa sodišči nista zagrešili.
Naročilo, ki je zaupne narave, sicer res preneha s smrtjo prevzemnika naročila (prvi odstavek 784. člena OZ), vendar pa s tem ne preneha že nastala pričakovana pravica do plačila na podlagi že pred tem izvršenega naročila. V konkretnem primeru je torej terjatev, ki je pod sicer odložnim pogojem, nastala s trenutkom izvršitve naročila (zaključkom zastopanja s strani odvetnika, ki sovpada s trenutkom zaključka denacionalizacijskega postopka), zapadla pa sicer že po odvetnikovi smrti (v trenutku pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe), podedljiva (2. člen ZD) in sta zato tožeči stranki aktivno stvarnopravno legitimirani stranki. Enak materialnopravni rezultat izhaja tudi iz splošne določbe o prenehanju obveznosti. V skladu z določbo 334. člena OZ obveznost plačila preneha s smrtjo dolžnika ali upnika samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Terjatev plačila za opravljeno storitev v konkretnem primeru ni nastala glede na osebne lastnosti prvotnega (umrlega) upnika, temveč glede na njegovo do tedaj že opravljeno delo.
Revidentka ima sicer načelno prav, ko opozarja na možnost obstoja objektivnega elementa oderuškosti – torej nesorazmerja med opravljeno storitvijo ter višino plačila, kljub opisani ureditvi tarife, vendar pa iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je odvetnik približno dve leti in pol zastopal toženko v zahtevnem denacionalizacijskem postopku in da je zaradi svoje strokovnosti uspel. Dogovor je bil sicer takšen, da v primeru neuspeha ne bi prejel nikakršnega plačila (navkljub temu, da je mandatna pogodba celo pogodba prizadevanja in ne rezultata). Nepremičnine so bile na revidentkino zahtevo vrnjene denacionalizacijski upravičenki, katere dedinja je, in zato nesorazmerja dajatev ni. Ob takšnih ugotovitvah revizijski očitek, da je bil dogovor o zastopanju podpisan šele leta 2006, postopek pa je sicer potekal skupaj 16 let, ne more biti pravno upošteven.
Glede subjektivnega elementa oderuškosti pogodbe sta sodišči poudarili, da sta bili pogodbeni stranki v zaupnem razmerju in da sta se poznali že od prej, ko jo je odvetnik prav tako zastopal, da ga je v tej zadevi ponovno zaprosila za zastopanje, da ji je bila že prej vrnjena nepremičnina, da je bila torej s poteki postopkov, povezanih z vračanjem nacionaliziranega oziroma podržavljenega premoženja, že seznanjena. Toženka sicer tudi ni zatrjevala ali izpovedovala o kakšni konkretni pravno upoštevni prisili, zlorabi oziroma stiski. Na podlagi takšnih ugotovitev pa je izpodbijani pravni zaključek, da dejstvo, da je toženka iz Južnoafriške Republike in da ne pozna slovenskega jezika in slovenske pravne ureditve, ne izkazuje njene odvisnosti, lahkomiselnosti ali stiske, pravilen.
Revizijsko sklicevanje na 82. člen OZ o razlagalnih metodah pogodbenih določil pomeni nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Revidentka namreč v pritožbi teh očitkov, ki so tako dejanske (trditve o drugačnem dogovoru od izrecno zapisanega), kot tudi materialno pravne narave (opustitev predpisanih dopolnilnih razlagalnih metod pogodbenih določil), ni uveljavljala.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine
Revizijsko sodišče ocenjuje, da odmerjena odškodnina ni primerljiva z odškodninami za škodo v podobnih primerih in kot taka ne ustreza načelu objektivne pogojenosti, ki ga morajo sodišča zasledovati pri odmerjanju odškodnine.
V skladu z določili ZMZPP je bil predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložen izvirnik tuje sodne odločbe ter njen overjen prevod. Na sodbi se nahaja klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti. Navedeno pomeni, da slovenski organ izhaja iz domneve, da je bila sodba nasprotnemu udeležencu vročena, četudi s fikcijo. Če temu ni bilo tako, mora nasprotni udeleženec doseči razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pri sodišču, kjer je tekel postopek.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izpodbijanje tuje sodne odločbe po vsebini, je treba nasprotnemu udeležencu ponovno pojasniti, da sodišče tuje sodne odločbe ne sme presojati po njeni vsebini, saj je o tem že odločalo Gospodarsko sodišče v Beogradu.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - prebivališče dolžnika - kumulacija izvršilnih sredstev
Ker se spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, ne upoštevajo, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.
Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena. Tak pomen časa izpolnitve pa mora sprejeti tudi nasprotna pogodbena stranka kot element svoje obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008697
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 43, 43/2, 269. OZ člen 116, 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
Iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje je razumeti, da sta pogodbo z dne 19.5.1988 razlagali tako, da izgradnja stavbe do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj za prenos pravice uporabe na zemljišču po volji pogodbenih strank, ampak je bila zapisana zaradi uskladitve pravnega posla z ZSZ (povedano drugače: da je bila določba drugega odstavka 2. člena dodana zaradi obida ničnostne sankcije). Po njuni presoji namreč pogodba ni nična zato, ker so bile naknadno razveljavljene tiste določbe Ustave, ki so izključevale lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja (z ustavnim amandmajem XCIX) in določbe 9. do 28. člena ZSZ (z odločbo Ustavnega sodišča U-I 105/919). Ker pogodba ni nična, je po mnenju sodišča prve stopnje pomenila veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice (s priposestvovanjem). Do tega stališča se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker je posest A.-jevih ovrednotilo kot nedobroverno. Nedobroverna pa je bila, meni, ker sta obe pogodbeni stranki vedeli, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice izgradnja stavbe do zaključene tretje gradbene faze. Ti razlogi izpodbijane sodbe so nejasni.
Pri presoji, ali je odgovorni urednik pravilno upošteval izključitveni razlog, ki se nanaša na vsebino predlaganega popravka (druga alineja prvega odstavka 31. člena ZMed), je treba upoštevati namen instituta pravice do popravka. Relevantno polje presoje je tako na eni strani omejeno s pravico tistega, ki mu je bila zaradi objavljenega obvestila prizadeta pravica ali interes, da od odgovornega urednika zahteva brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega obvestila. Na drugi strani pa je to polje nedvomno omejeno tudi z interesom javnosti (javnim interesom), da se med stališči novinarja in predlagateljem popravka vzpostavi logičen diskurz ki bo uporabniku medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Ta interes nedvomno ni tako poudarjen kot pri presoji v zvezi s pravico do odgovora na objavljeno informacijo (primerjaj določbo 42. člena ZMed), vendar relevantnega vpliva ni mogoče izključiti.
sklepčnost tožbe - neupravičena pridobitev - načelo dispozitivnosti - razpravno načelo - razlogi za revizijo - obrazložitev razlogov za revizijo
Uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava revidentka smiselno povezuje še z očitkom kršitve postopka, ki ga gradi na predpostavki, da je pritožbeno sodišče lahko uporabilo pravila o neupravičeni pridobitvi šele po tem, ko je nedovoljeno razširilo trditveno podlago tožbe. Revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je revidentka omenjeno kršitev zmotno opredelila kot kršitev načela dispozitivnosti iz 2. člena ZPP, saj se to načelo izraža v vezanosti sodišča na postavljeni tožbeni zahtevek in ne v vezanosti na postavljeno trditveno podlago. Vezanost na postavljeno trditveno podlago sodišču namreč nalaga razpravno načelo iz 7. člena ZPP in 212. člena ZPP. Pri očitku kršitve razpravnega načela gre lahko kvečjemu za relativno bistveno kršitev postopka, ki je na revizijski stopnji upoštevna le, če jo zagreši pritožbeno sodišče (prvi odstavek 370. člena ZPP). Tudi pri tem očitku revidentka ni zadostila bremenu obrazloženega grajanja, saj sploh ne pojasni, katere trditve (in posledično ugotovljena dejstva), ki jih tožnica v postopku ni postavila, naj bi pritožbenemu sodišču omogočile odločanje z uporabo pravila iz 190. člena OZ.
Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da obdolženčevega ogrožanja varnosti ljudi ni mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi, saj je zanje potrebno zaupanje, da jih bo obdolženi spoštoval, česar pa obdolženi v konkretni zadevi ni opravičil.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zaslišanje storilca kot priče - seja pritožbenega senata - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obstoj določenih listin, ki so pomembne za kazenski postopek, bo sodišče praviloma ugotavljalo na podlagi predložitve teh listin, kar pa ne pomeni, da sodišče obstoja listin ne more dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi, denimo na podlagi izpovedb zaslišanih prič.
ZDavP- 2 člen 260, 260/3, 260/5, 262. ZDoh-2 člen 6, 6-5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4, 4/1, 4/2-d.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - ni predhodno vprašanje - odprava dvojne obdavčitve - izrek odločbe - pravnomočnost - središče osebnih in ekonomskih interesov - načelo pomoči prava nevešči stranki- odstop od že sprejetega stališča VS RS
Rezidentski status za namene konvencij o odpravi dvojne obdavčitve se ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki, tako, da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca.
Statusa rezidentstva Slovenije davčni organ ni dolžan presojati po uradni dolžnosti že, ko oseba odide v tujino in brez njene pobude.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3. ZUP člen 168. ZDoh-2 člen 136. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj člen 3, 4, 7.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dohodnina - davčni rezident - dvojno rezidentstvo - ugotavljanje tujega prava - dokazovanje dejstev - dokazno breme - dokaz o rezidentskem statusu - dokazna ocena - obdavčitev po načelu svetovnega dohodka - podjetje države pogodbenice - uporaba slovenskega prava - Konvencija o odpravi dvojnega obdavčenja
Ugotavljanje tujega prava ne pomeni dokazovanje izpolnjevanja pogojev, ki jih tuje pravo določa za ugotovitev nekega vprašanja, v tem primeru rezidentstva. Svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, mora dokazati davčni zavezanec.
V primeru, ko je davčni zavezanec rezident Slovenije in se kot tak obdavči v Sloveniji, se za to obdavčitev uporabijo slovenski predpisi.
Ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t.i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Tožniki takšnih trditev niso postavili. Zgolj zatrjevanje izdaje upravnih odločb, tudi če zaradi gradbenih posegov, izvedenih na njihovi podlagi, na nepremičnini tožnikov nastaja škoda,zato ne more voditi do pravnega zaključka o protipravnem ravnanju toženke kot eni od predpostavk odškodninske odgovornosti.
ZDavP-2 člen 12, 12/1-1, 49, 49/2, 59, 59/1, 59/4. ZUP člen 43. URS člen 22.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine in prispevkov, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj.
Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne zadostuje.
ZD člen 67, 68. ZZZDR člen 12. ZPP člen 380, 380/1.
pisna oporoka pred pričami - sposobnost biti oporočna priča - relativna nesposobnost biti priča pri pisni oporoki pred pričami - razlaga zakona - izvenzakonski partner - pravica do pravne varnosti - pravica do dedovanja
Glede obličnostnih zahtev je oporoka strogo formalen akt. V 68. členu ZD so izrecno določene osebe, ki lahko nastopajo kot priče pri pisni oporoki pred pričami. Vsakršno drugačno razumevanje zakonske določbe, ki je jasna, bi bilo v nasprotju s pravno predvidljivostjo ter z Ustavo zagotovljenimi pravicami do pravne varnosti (2. člen URS) ter pravice do dedovanja (33. člen Urs). Ratio predpisa, ki je eliminirati interes prič vplivati na voljo oporočitelja, bi sicer zahteval tudi vključitev zunajzakonskih partnerjev, vendar bi moral to ZD določiti.
Zmotno je revidentovo naziranje, da če tretja toženka ne bi izdala izbrisnega dovolila, bi se lahko kot prva poplačala iz vrednosti predmeta zavarovanja in tako v celoti plačala neplačani znesek kredita kreditodajalki ter škoda tožniku ne bi nastala. Zadevni kredit ni bil zavarovan z zastavno pravico na nepremičninah prvih dveh tožencev, kot zmotno meni revident. Zastavna pravica je bila ustanovljena z namenom zavarovanja morebitne regresne terjatve zoper kreditojemalca (M., d. o. o., in tožnika), torej izključno v korist zavarovalnice, in ne kreditojemalca. To pa pomeni, da ne drži, da bi lahko tretja toženka v primeru neplačila kredita prodala zastavljene nepremičnine in iz kupnine poplačala dolgovani znesek kreditodajalcu. Izdaja izbrisne pobotnice s strani tretje toženke nima nobenega vpliva na obstoj kreditnega razmerja in na osebno jamstvo kreditojemalcev. Navedenega ravnanja tretje toženke tako ni mogoče opredeliti kot kršitev zastavne pogodbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43, 43/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - sodba presenečenja - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vrnitev nepremičnine - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - javno dobro - vodotok
Revizija se dopusti glede pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o vezanosti pravdnega sodišča na odločitev v upravnem postopku.