dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - trditvena podlaga
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje, da tožeča stranka ni podala zadostne trditvene podlage glede obstoja nepremoženjske škode zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe.
ZZZDR člen 58. ZN člen 47, 47/1. ZPP člen 14, 15, 286, 339, 339/2-8, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - primarni podredni tožbeni zahtevek - sklep, s katerim se postopek konča - sprememba tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - preiskovalno načelo - dokazovanje - prekluzija - dogovor o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - ničnost - teorija realizacije
Podredni zahtevek je kot eventualno objektivno kumulirani zahtevek ne le vrednostno – kot dajatveni sam po sebi s številčno opredelitvijo - ločen od primarnih zahtevkov, in s tem avtomatično samoomejen na nemožnost revizijskega izpodbijanja pravnomočne sodne odločitve v tem delu, temveč ima tudi svojo posebno procesno identiteto, postavljen je le pogojno za primer, če ne bi bilo ugodeno primarno uveljavljanim zahtevkom (tretji odstavek 182. člena ZPP). Zato se ne glede na posamična morebitna skupna vprašanja vrednosti iz nedenarnih primarnih zahtevkov in denarnega podrednega zahtevka ne morejo seštevati (peti odstavek 367. člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta bili pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja vezani na tožnikove pravočasne in vsebinsko ustrezne oziroma popolne dokazne predloge tudi v zvezi z v reviziji ponovno odprtim vprašanjem izvora denarnih sredstev za toženkin nakup treh stanovanj v Nemčiji (načelo razpravnosti iz 7. člena ZPP). Zato sklicevanje na dolžnost sodišča, ki naj bi moralo kar samo poiskati naslove bank z internetnih strani, pomeni nerazumevanje omenjenega procesnega načela, ki dovoljuje uporabo preiskovalnega načela (torej izvajanje dokazov po uradni dolžnosti brez predlogov pravdnih strank) le v izjemnih primerih, določenih v drugem odstavku 7. člena ZPP.
Ker je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo predlagal, naj sodišče prve stopnje na podlagi 227. člena ZPP pozove toženko, da predloži podatke o stanju na računih pri bankah v Nemčiji za vse sporno obdobje, pri čemer ni niti navedel opravičljivih razlogov za takšno kasnejše navajanje, je bil s tem dokaznim predlogom prekludiran, kot sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno ugotavljata (286. člen ZPP). Procesno pravilno sta sodišči ravnali tudi v zvezi z dopolnitvami navedb glede naslovov bank, saj tožnik teh podatkov na poziv sodišča prve stopnje ni pravočasno predložil. Prav tako na poziv ni založil stroškov za prevode zaprosila nemškim bankam, pa čeprav je sodišče prve stopnje njegovega pooblaščenca celo dvakrat pozvalo, nato pa procesno pravilno ni upoštevalo predloga za podaljšanje roka za predložitev prevodov. Posledično njegovi dokazni poskusi niso bili uspešni - ena banka je sporočila, da ne razume slovenskega jezika, pri eni so sicer slovenski jezik razumeli, vendar so sporočili, da izpisov več ne hranijo v arhivu, glede ene banke pa niti ni bil sporočen naslov in se je zato pošiljka vrnila. Tožnikovo dokazovanje torej ni bilo uspešno zaradi njegove neustrezne oziroma pomanjkljive dokazne aktivnosti in ne zaradi procesno pomanjkljivega ravnanja sodišč prve in druge stopnje. Ob povedanem očitane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odtegnitev možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma tudi kršitev pravice do izjave) ni, kot tudi ne kršenih z ustavo zagotovljenih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in do enakega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave RS), prav tako ponovno izpostavljenih v reviziji.
Protispisnost lahko predstavlja le tehnično napako in sicer napačen postopek prenosa samega avtentičnega zapisa listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razlogih (povzetka oz. prepisa vsebine zapisa), pri katerem se sodišče dokazno in pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Takšne zmote sodišči nista zagrešili.
Res mora biti dogovor o razdelitvi skupnega premoženja sklenjen v notarskem zapisu v skladu s citiranima določbama 58. člena ZZZDR in 1. točke 47. člena ZN, sicer je ničen, in teorija o realizaciji v takih primerih v skladu s sodno prakso ne pride v poštev. Vendar pa je treba to pravno vprašanje v predmetni zadevi presojati v kontekstu konkretnih okoliščin. Namen notarskega zapisa je varovanje pred nepremišljenostjo zakoncev, ko so čustveno in/ali življenjsko povezani, oziroma se takšno razmerje predpostavlja v času trajanja zakonske zveze. V konkretnem primeru pa je po ugotovitvah obeh sodišč bila že prodaja izvedena v času, ko je dejansko razpadla zakonska skupnost. Med pravdnima strankama tudi ni bilo spora glede višine in obsega tega dela skupnega premoženja, saj sta si kupnino sporazumno razdelila. Denarni delež, ki ga je torej prejela toženka, tako ni več predstavljal skupnega premoženja temveč njeno posebno premoženje. Zato tudi financiranje stanovanj v Nemčiji, delno iz omenjenega izkupička od kupnine, ne more predstavljati delnega financiranja iz sredstev skupnega premoženja, kot to poskuša še prikazati revizija.
ZPP člen 367a, 367c/2. ZSP člen 7. ZKoIP člen 10, 11.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - veljavnost kolektivnih pogodb - več reprezentativnih sindikatov - aneks h kolektivni pogodbi, ki ga ne podpišejo vsi reprezentativni sindikati
Ker revizijsko sodišče ne ugotavlja pogojev za dopustitev revizije, ki so določeni v 367.a člena ZPP, in sicer tako glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, navedenih materialno pravnih vprašanj in navedb o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotni praksi višjega sodišča (saj zadeve, na katere se sklicuje tožena stranka, niso primerljive), je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZKP člen 216, 216/7, 219, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/5. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - nedovoljen dokaz – hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - ogled - zapisnik o ogledu - pravica do pravnega sredstva - izčrpanje pravnih sredstev
Nižji sodišči sta iz drugih dokumentov v spisu (zapisnik o ogledu, fotoalbum, poročilo NFL, zagovor obsojenca) ugotovili, da je bila rokavica z biološkimi sledmi obsojenca najdena ob hišni preiskavi, da sta bili ob najdbi prisotni dve priči, dokaz pa je bil ustrezno zavarovan. Zgolj nestrinjanje zagovornikov z dokaznimi zaključki sodišča (da dokaz rokavice ni bil najden ob hišni preiskavi, da ni bil zasežen in da najdbe nista potrdili priči) ne utemeljuje vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo sedmega odstavka 216. člena ZKP in vplivom na zakonitost sodbe.
Prvostopenjska sodba je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnem dejstvu, to je o zakonitosti opravljene hišne preiskave. Višje sodišče je, namesto da bi izpodbijano sodbo razveljavilo, napako prvostopenjskega sodišča skušalo odpraviti z lastno presojo na prvi stopnji uveljavljanih kršitev in tako napravilo lastne dejanske in pravne zaključke, ki jih sodba prvostopenjskega sodišča ne vsebuje. S tem je ravnalo v nasprotju z načelom odločanja na več stopnjah in obsojenčevi obrambi odvzelo možnost učinkovitega pravnega sredstva, ki mu ga zagotavlja 25. člen Ustave RS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007579
ZKP člen 94, 372, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – goljufija - stroški kazenskega postopka - separatni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (obsojenčev odškodninski zahtevek v znesku 225.000,00 EUR in njegov zagovor, da je od zavarovalnice želel dobiti prav takšen znesek), obsojenčevega ravnanja, ki je sicer ostalo pri poskusu, ni mogoče pravno opredeliti po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je neutemeljena trditev obrambe, da je lahko podan obsojenčev naklep le do višine zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica obsojencu dejansko priznala.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj od dohodkov podobnih dividendam - neupoštevanje pravnih poslov pri obdavčenju - ekonomska vsebina poslov - umetni konstrukt - prikrito izplačilo dobička - izplačilo odvisne družbe matični družbi iz druge države članice EU - zloraba - neuporaba direktive EU
Posojilna pogodba, sklenjena med odvisno družbo in njeno francosko matično družbo in plačevanje obresti na njeni podlagi, z davčnega vidika niso upoštevane. Pravilna pravna podlaga za takšno odločitev je po presoji revizijskega sodišča četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se „z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju“ ter da v primeru, „če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.“ V tem primeru je zato treba celotni znesek izplačil odvisne družbe davčno obravnavati kot prikrito izplačilo dobička.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017704
OZ člen 768. ZIZ člen 231, 233.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastopanje v sodnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost mandatarja - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - pojasnilna dolžnost - kršitev pogodbene obveznosti - vložitev predloga za izvršbo - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba
Pri mandatni pogodbi so vodilo mandatarjevega delovanja naročiteljevi interesi torej mora mandatar (primerjaj (pooblaščenec) posle opravljati pod pogoji, ki omogočajo uresničitev naročiteljevih interesov v največjem možnem obsegu, pri čemer je treba izhajati iz značilnosti mandatarja kot profesionalne osebe. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Velja pa še pojasniti, da ima mandatar v razmerju do naročitelja poleg opravljanja posla, ki se ga je z mandatno pogodbo zavezal opraviti (npr. zastopanja stranke v sodnem postopku), tudi druge obveznosti, med katere sodi predvsem pojasnilna obveznost in obveznost obveščanja naročitelja o okoliščinah, pomembnih za uresničitev naročiteljevih interesov, saj ima naročitelj položaj laika.
Pooblaščenec je namreč s tem, ko tožnika ni opozoril na (kratek) rok za vložitev predloga za izvršbo za vrnitev delavca na delo, ravnal v nasprotju z naročiteljevimi interesi, saj vsak povprečen pravnik ve oziroma bi moral vedeti, da je v primeru dolžnikove neprostovoljne izpolnitve obveznosti, pravočasna vložitev predloga za izvršbo edina možnost za učinkovito uresničitev naročiteljevih interesov, zato bi naročitelja o njej moral obvestiti. To pomeni, da pooblaščenčeva pooblastitev predstavlja kršitev poslovne obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da je v izreku sklepa povzeto vprašanje, ki se nanaša na razlago objektivnih razlogov poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku (v zvezi z neplačilom ali prepoznim plačilom plač in prispevkov) in s tem povezane solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za terjatve delavca, pomembno, zaradi česar je revizijo dopustilo. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da o tem vprašanju revizijsko sodišče še ni odločalo in se lahko pojavi v večjem številu primerov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP (1986) člen 208. ZDen člen 62, 63. EKČP člen 6.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - jasne določbe zakona
Če je na zastavljeno pravno vprašanje odgovor jasen že na podlagi zakonskih določb, ki ne terjajo posebne razlage, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja
Prvostopenjsko sodišče je pritožbo obdolženčevega zagovornika s spisi predložilo sodišču druge stopnje, ne da bi počakalo na iztek osemdnevnega roka, v katerem bi oškodovanec kot tožilec lahko odgovoril na pritožbo. Drugostopenjsko sodišče pa oškodovancu kot tožilcu ob obravnavi obdolženčeve pritožbe na seji senata ni omogočilo obravnave njegovega odgovora na pritožbo, čeprav je bil ta prvostopenjskemu sodišču poslan pravočasno. Zaradi takšnega postopanja sodišča je bila prekršena pravica oškodovanca kot tožilca izjaviti se o navedbah v pritožbi obdolženčevega zagovornika.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017738
ZM člen 16, 16/2, 30, 31, 31/1, 45, 109, 109/3.
menica - trasirana bianco menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - dopuščena revizija - menično jamstvo - protest menice - klavzula brez obvestila - klavzula brez protesta
Menična klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 245/2012 z dne 24. 4. 2014 pojasnilo, da pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta (klavzula „po obvestilu“ po drugi strani pomeni obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti), protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. Zato klavzula „brez obvestila“ nima enakega pomena in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“. Vendar pa je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi tudi pojasnilo, da je to bistveno le v primeru trasirane menice oziroma v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega ne nanaša na stranke menične izjave. V nasprotnem primeru (ko gre za neskladje med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev menice, pravdni stranki pa sta tudi stranki menične izjave - prav takšna pa sta navedeni in obravnavani primer) je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015162
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, člen 3, 3-1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - Dublinska uredba III. - razlogi za (ne)predajo - sistemske pomanjkljivosti - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - zaslišanje prosilca v upravnem postopku
Na podlagi podatkov iz baze EURODAC je bilo ugotovljeno, da se je tožnik pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji nahajal na Hrvaškem, kjer je dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito.
Tožnik je sicer zatrjeval nečloveško in poniževalno ravnanje oziroma sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema na Hrvaškem, vendar pa s svojimi izjavami (za katere tudi ni predložil nobenih dokazil) tega ni izkazal. Sodišče pa je pravilno poudarilo, da to ne izhaja niti iz poročil UNHCR in ECRE.
Tožnik je v tožbi res predlagal tudi svoje zaslišanje, na kar posebej opozarja v pritožbi, vendar pri tem ni pojasnil, kaj drugega ali več bi na zaslišanju povedal v zvezi z razmerami na Hrvaškem, kar ni povedal že pri toženi stranki oziroma zakaj česa še ni povedal. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo in v posledici tega tudi ni opravilo glavne obravnave. Svojo odločitev je obrazložilo oziroma utemeljilo z razumnimi razlogi, saj je navedlo, da je dejansko stanje popolno ugotovljeno, tožnik je bil v upravnem postopku dovolj natančno zaslišan in je imel možnost ustno izjaviti se o vseh okoliščinah. Iz izpodbijanega sklepa in prvostopenjske sodbe izhaja, da so njegove izjave bile upoštevane, saj sta tako tožena stranka kot prvostopenjsko sodišče nanje oprla svoji odločitvi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega.
Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).
ZMZ člen 2, 2/3, 28, 28/3, 68, 105, 106. Direktiva 2011/95/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15, 15-c. EKČP člen 3.
pritožba tožene stranke - podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - ugotavljanje stopnje nasilja oziroma varnostnih razmer - varnostne razmere na poti - Afganistan
Tudi v primeru vrnitve v domači kraj je treba ugotoviti, ali lahko prosilec tja varno potuje.
Že sam 28. člen ZMZ, ki določa, kaj zajema resna škoda, ki pa je podlaga za priznanje subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena ZMZ), je podlaga za stališče, da je treba preveriti, ali lahko varno potuje oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da, ker ne gre za notranjo zaščito, tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati, ali lahko tožnik varno potuje do domačega kraja.
Če tožnik zaradi prevelike stopnje nasilja oziroma nevarnosti ne bi mogel varno priti do domačega kraja, ker mu na poti grozi resna škoda, bo treba presojati možnost notranje razselitve.
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12, 379, 379/1, 379/2. ZTLR člen 24, 25.
dopuščena revizija - tožba za ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravnomočno razsojena stvar - identičnost sporov - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - dejstveni kompleks - individualizacija novega spora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejanska podlaga sodbe oziroma nove tožbe predstavlja določen življenjski dogodek, gledan objektivno in pravno nevtralno. V skladu s sodno prakso jo je treba razumeti kot sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek (tj. dejstveni kompleks). Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
Pravnomočna zavrnilna sodba, v kateri je sodišče zavrnitev tožbenega zahtevka (v celoti ali deloma) utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe, zato temelji na presoji (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in spada med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Tudi zanjo velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo.
ZDR člen 90, 90/3, 90/4, 109. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprejem nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - sorazmeren del odpravnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Preiskovalni sodnik v izpodbijanem sklepu begosumnosti obdolženca ni utemeljil zgolj na dejstvu, da je obdolženec državljan tuje države, ampak je svojo presojo oprl tudi na dejstva, da obdolženec v Sloveniji nima premoženja večje vrednosti, nima urejenega stalnega prebivališča in prebiva neprijavljen v Mariboru. V Makedoniji ima tudi sorodnike in urejene pogoje za življenje, kar po presoji preiskovalnega sodnika obdolžencu daje možnost vrnitve v domovino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - umik predloga za izvršbo
Glede na to, da zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo v nadaljevanju tega postopka ni pričakovati vsebinskih odločitev in nadaljnjih izvršilnih dejanj, Vrhovno sodišče sodi, da okoliščina, da je dolžnica zaposlena kot arhivarka na sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti.
sklep o popravi pomote v odločbi - poprava napak v izreku sodbe - poprava člena predpisa - sodno varstvo v upravnem sporu - pravica do sodnega varstva
Sporno je vprašanje, ali je izpodbijani sklep o popravi pomote v upravni odločbi lahko predmet sodnega varstva v upravnem sporu po ZUS-1 - tožena stranka je s sklepom o popravi pomote popravila navedbo številke člena ZASP v izreku svoje odločbe z dne 18. 3. 2014.
Sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za procesni sklep, s katerim z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Obravnavni sklep o popravi pomote tudi ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni poseženo v tožnikov pravni položaj - popravljena je le številka člena v izreku osnovnega sklepa in je s tem doseženo soglasje med vsebino tega člena, ki je v izreku osnovnega sklepa povzeta, in številko člena ZASP, ki to vsebino ureja.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - odgovornost države za delo upravnega organa - komasacija - odločba o komasaciji - subjektivno zavedanje o škodi in storilcu - začetek teka zastaralnega roka
Tožnika sta za nastalo oziroma dokončno škodo zvedela šele, ko sta izkoristila vsa pravna sredstva, torej v trenutku pravnomočnosti odločbe Upravnega sodišča (t. j. 12. 5. 2009). Upoštevajoč, da je bila tu obravnavana tožba vložena (že) 4. 5. 2010, se torej odločitev obeh sodišč o utemeljenosti ugovora zastaranja izkaže za materialnopravno zmotno. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da sta tožnika za nastalo škodo zvedela najkasneje tedaj, ko jima je bila vročena prvostopenjska upravna odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, je namreč prestrogo, saj tožnikoma dejansko odreka pravico do pravnega sredstva in do sodnega varstva.