ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZLS člen 93. ZFO-1 člen 36. ZUP člen 42, 43. URS člen 146, 147.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pritožba - udeležba občine v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri - stranska intervencija občine - zamudne obresti
Pravica oziroma pravni interes občine v zvezi z NUSZ je glede na veljavno ureditev zgolj v tem, da dobi sredstva, kolikor jih je bilo pobranih iz naslova NUSZ, nakazana v svoj proračun. Nima pa pravice do tega, da je NUSZ sploh odmerjeno oziroma da je odmerjeno v določeni višini. Odločitev upravnega sodišča o odmeri, tudi morebitna odprava odločbe o odmeri NUSZ, zato ne more vplivati na pravice in pravne koristi občine, ki jih ima občina v zvezi z NUSZ. Odločitev sodišča prve stopnje, da občina ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v upravnem sporu iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1, je zato po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.
dovoljenost revizije - delno vodno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Revidentka je zelo hude posledice utemeljila samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, vendar v reviziji teh zelo hudih posledic ni navedla oziroma konkretizirala, zato pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga je uveljavljala, ni izkazala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 76, 82. ZPP člen 86, 108, 335, 336, 343, 343/3, 343/4, 366, 366/1.
pritožba zoper sklep – postulacijska sposobnost – laična pritožba – nedopustna ali nepopolna vloga - vračilo laične pritožbe v popravo ni dopustno
Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba je po
določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nedovoljena
in ne nepopolna, zato pritožničino sklicevanje na 108. člen ZPP, ki se nanaša le na nepopolne vloge, ni utemeljeno.
Tudi če bi pritožbo sodišče obravnavalo kot pritožbo, vloženo po odvetniku, na kateri pa manjka njegov podpis in žig, zaradi česar je ta nepopolna, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o takojšnjem zavrženju pritožbe pravilna. Na podlagi izrecne zakonske določbe 336. člena ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na podlagi prvega odstavka 366. člena ZPP se 336. člen ZPP smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep in ne zgolj v postopku s pritožbo zoper sodbo.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencu utemeljujejo predvsem teža, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bilo izvršeno očitano kaznivo dejanje, pri čemer je treba upoštevati, da sta bila odkrita laboratorija za pridelavo prepovedane droge izredno dobro in skrbno opremljena, izstopa pa tudi velika količina zaseženih rastlin konoplje in posušenih delcev konoplje.
dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorske pravice - brez razlogov za dovoljenost - navedba punctuma - pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če revident v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, njegova revizija ni dovoljena.
Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
oprostitev plačila sodne takse - pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nelikvidnost predlagateljevih sredstev
Pritožnika ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks, ker za to ni izkazal predpisanih pogojev.
Za denarna sredstva je pritožnik trdil in tudi izkazal, da niso likvidna sredstva, ker zaradi blokade transakcijskega računa z njimi ne more razpolagati, za svoje kratkoročne poslovne terjatve pa ne. Glede njih namreč ni navajal in izkazal nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da teh terjatev v višini 260.616,00 EUR ne more dovolj hitro unovčiti oziroma izterjati, vsaj v višini, ki bi zadostovala za plačilo 148,00 EUR sodne takse.
ZBan-1 člen 217, 217/1, 330, 347, 347/1, 347/4, 350 253, 253/1. ZBan-1L člen 32, 39, 39/1, 39/3. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. URS člen 23, 33.
izredni ukrep - izredna uprava - delničar banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije
Tožeča stranka bi v primeru, kot je obravnavani, morala na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku zahtevati bodisi vstop v postopek, oziroma če je bil ta končan, zahtevati obnovo upravnega postopka po določbah ZUP. Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da je predhodno priznan status stranke v upravnem postopku pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe.
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 69/1, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Storilec v postopku o prekršku je načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, razen če so podane okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede. Izvedba dokaznega postopka je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v zahtevi za sodno varstvo. V določenih primerih bo storilcu prekrška zagotovljen pošten postopek že z možnostjo seznanitve s podatki iz spisa in možnostjo pisne izjave o pravnih in dejanskih vidikih zadeve, v drugih primerih pa – zaradi narave spornega vprašanja – o poštenem postopku ne bo mogoče govoriti, če storilcu prekrška ne bo omogočeno, da je na sojenju osebno navzoč, da predlaga izvedbo dokazov v svojo korist, da se neposredno seznani z obremenilnimi dokazi ter da zahteva zaslišanje obremenilne priče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Dublinska uredba III) člen 3, 3/2, 17. ZMZ člen 56.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sprejem odgovornosti za obravnavo prošnje - ustavitev postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma - nedopustnost predaje prosilca drugi državi članici - sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v drugi državi članici - obrnjeno dokazno breme
V obravnavani zadevi je bil, kot utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi, postopek (na podlagi drugič vložene prošnje za mednarodno zaščito) ustavljen, ker je tožnik samovoljno zapustil azilni dom, in ne zato, ker bi umaknil prošnjo. Tožnik tudi ne zatrjuje, da bi ta sklep o ustavitvi postopka z dne 20. 6. 2014 izpodbijal. Po presoji Vrhovnega sodišča samovoljne zapustitve azilnega doma, ki ima za posledico ustavitev postopka, ni mogoče šteti kot dejanje umika prošnje v smislu 56. člena ZMZ, ki dopušča ponovno prošnjo v smislu te določbe le v primeru izrecnega umika. Predvsem pa tožnik ni vložil zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, o katerem mora najprej odločiti pristojni organ (tožena stranka), saj je odobritev vložitve ponovne prošnje za mednarodno zaščito procesna predpostavka za vložitev ponovne prošnje in s tem seveda njeno nadaljnjo obravnavo kot take.
Prav tako ni pravne podlage za stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka obravnavati tožnikovo prošnjo oziroma je postala odgovorna država članica, ker je prevzela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje, v Dublinski uredbi III. Ker, kot je bilo pojasnjeno, tožena stranka tožnikove prošnje z dne 24. 12. 2013 ni obravnavala po vsebini (postopek je bil ustavljen s sklepom z dne 20. 6. 2014, ker je tožnik samovoljno zapustil azilni dom), je torej ni obravnavala niti v smislu določbe 17. člena Dublinske uredbe III in ni prevzela odgovornosti oziroma postala odgovorna država članica.
Drugi odstavek 3. člena Dublinske uredbe III določa, da kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno.
Tožnik je zatrjeval obstoj sistemskih pomanjkljivosti in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko zanj pomenili nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ter v potrditev predložil več poročil oziroma dokazov za svoje trditve. V takem primeru pa mora tožena stranka zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji.
ZZZDR člen 99. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izpodbijanje očetovstva - ugotovitev očetovstva - rok za vložitev tožbe
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne presoje o tožnikovi zamudi roka za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva in posledične pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev očetovstva.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 59, 93. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-10, ZDen člen 44, 44/1. ZS člen 3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - nezazidana stavbna zemljišča - izvedba glavne obravnave - vrednotenje podržavljenih zemljišč - izhodiščna vrednost - pravica do izjave - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu
Po uveljavljeni in ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je kot nezazidana stavbna zemljišča mogoče vrednotiti le tista zemljišča, sicer podržavljena kot kmetijska zemljišča, ki so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer navaja, da tožnika teh podatkov, ki so jima bili posredovani z odgovorom stranke z interesom na njuno tožbo, nista prerekala, spregleda pa, da sta tožnika v tožbi predlagala izvedbo glavne obravnave in da sta zato upravičeno pričakovala, da bodo dejstva, od katerih je odvisna zakonitost
sporne določbe Odloka (v zvezi s čimer sta predlagala tudi dokazovanje z izvedencem)
, predmet obravnavanja na glavni obravnavi. V drugem odstavku 5. člena Odloka urejeno spremljanje in korekcija izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka sicer spada v normodajno funkcijo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, kar pa ne izključuje strankine pravice, da v kontradiktornem postopku dokazuje nezakonitost določbe podzakonskega predpisa (exceptio illegalis). Tožnika zato v zvezi s tem v reviziji utemeljeno uveljavljata, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji iz 59. člena ZUS-1 za odločanje na seji.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper obdolženca, ki je tuj državljan in se nahaja v priporu na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, že teče kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. In ker je v postopku, v katerem je predlagana delegacija krajevne pristojnosti, predlagano zaslišanje le ene priče, je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani izvedel bistveno hitreje in z manjšimi stroški. Prenos krajevne pristojnosti bo omogočil tudi presojo o združitvi obeh zadev zaradi izvedbe enotnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007525
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2.
presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona – poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3006436
ZPP člen 367.a. OZ člen 131.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo občinskega redarja - nevarna dejavnost
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je delo občinskega redarja nevarna dejavnost, zaradi katere je podana objektivna odškodninska odgovornost občine za škodo, ki jo redar utrpi na delu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 10, 10/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 2, 267.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje - vprašanje za predhodno odločanje SEU - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker revidentka, ki nosi trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, ni izkazala, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki je izražen v denarni vrednosti (odškodnina), niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče je o pravnem vprašanju, ki ga uveljavlja revidentka, tj. pomenu bilateralnih pogodb, sklenjenih med dvema tujima državama (konkretno FIP), pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala, za razlago določbe drugega odstavka 10. člena ZDen že sprejelo stališča. Revidentka pa ne trdi, da izpodbijana odločitev odstopa od teh stališč.
Upoštevaje, da gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more utemeljiti z dolgotrajnostjo postopka in finančnim bremenom, ki ga tak postopek predstavlja, niti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP se za odreditev in tudi podaljšanje pripora zahteva obstoj tako objektivnih kot tudi subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je pri obdolžencu podana realna nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, če bi bil na prostosti. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da ni potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.
Obramba zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza določno zatrjuje (1)pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj oziroma neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, (2)dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in (3)če z navedbo okoliščin utemelji, da bo izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obsojenca oziroma zanj uspešen.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge obrambe za zaslišanje odgovornih oseb v družbi V. d.d. zavrnilo, ker za razsojo v tej kazenski zadevi razlogi za zamudo družbe V. d.d. pri plačilu obveznosti do obsojenkine družbe niso pomembni. Posel, ki ga je obsojenka sklenila z oškodovano družbo, namreč ni bil pogojevan s plačilom s strani družbe V. d.d., terjatev obsojenkine družbe do družbe V. d.d. pa je bila že v času sklenitve pogodbe z oškodovano družbo zastavljena za poplačilo kreditov pri banki. Tudi potem, ko je družba V. d.o.o. plačilo izvršila, le-to ni bilo namenjeno poplačilu terjatve oškodovane družbe in je obsojenka velik del sredstev, ki je bil s strani družbe V. d.d. nakazan njeni družbi, kasneje bodisi dvignila z računa bodisi prenesla na drug transakcijski račun družbe, pri čemer dokumentacije o uporabi tega denarja ni.