ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZLS člen 93. ZFO-1 člen 36. ZUP člen 42, 43. URS člen 146, 147.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pritožba - udeležba občine v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri - stranska intervencija občine - zamudne obresti
Pravica oziroma pravni interes občine v zvezi z NUSZ je glede na veljavno ureditev zgolj v tem, da dobi sredstva, kolikor jih je bilo pobranih iz naslova NUSZ, nakazana v svoj proračun. Nima pa pravice do tega, da je NUSZ sploh odmerjeno oziroma da je odmerjeno v določeni višini. Odločitev upravnega sodišča o odmeri, tudi morebitna odprava odločbe o odmeri NUSZ, zato ne more vplivati na pravice in pravne koristi občine, ki jih ima občina v zvezi z NUSZ. Odločitev sodišča prve stopnje, da občina ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v upravnem sporu iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1, je zato po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.
dovoljenost revizije - delno vodno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Revidentka je zelo hude posledice utemeljila samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, vendar v reviziji teh zelo hudih posledic ni navedla oziroma konkretizirala, zato pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ga je uveljavljala, ni izkazala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 76, 82. ZPP člen 86, 108, 335, 336, 343, 343/3, 343/4, 366, 366/1.
pritožba zoper sklep – postulacijska sposobnost – laična pritožba – nedopustna ali nepopolna vloga - vračilo laične pritožbe v popravo ni dopustno
Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba je po
določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nedovoljena
in ne nepopolna, zato pritožničino sklicevanje na 108. člen ZPP, ki se nanaša le na nepopolne vloge, ni utemeljeno.
Tudi če bi pritožbo sodišče obravnavalo kot pritožbo, vloženo po odvetniku, na kateri pa manjka njegov podpis in žig, zaradi česar je ta nepopolna, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o takojšnjem zavrženju pritožbe pravilna. Na podlagi izrecne zakonske določbe 336. člena ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na podlagi prvega odstavka 366. člena ZPP se 336. člen ZPP smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep in ne zgolj v postopku s pritožbo zoper sodbo.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Med objektivnimi okoliščinami ponovitveno nevarnost pri obdolžencu utemeljujejo predvsem teža, način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bilo izvršeno očitano kaznivo dejanje, pri čemer je treba upoštevati, da sta bila odkrita laboratorija za pridelavo prepovedane droge izredno dobro in skrbno opremljena, izstopa pa tudi velika količina zaseženih rastlin konoplje in posušenih delcev konoplje.
ZDoh-2 člen 111, 113, 114, 115. URS člen 14. ZZZDR člen 49, 50, 123.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - šolajoči otrok - šolajoči zakonec - pravni položaj šolajočega zakonca - dolžnost preživljanja šolajočih otrok - dolžnost preživljanja šolajočih zakoncev - vzdrževani družinski člani - dohodki šolajočih zakoncev - različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev - cenzus za davčno olajšavo zakonca - lastni dohodki za preživljanje - razumnost zakonske ureditve
Ker je pravni položaj šolajoče osebe mlajše od 26 let, v razmerju do staršev drugačen kot v razmerju do zakonca; ker so obveznosti staršev za preživljanje otrok drugačne kot medsebojne obveznosti za preživljanje zakoncev; ker je namen porabe dohodkov otrok v razmerju do staršev drugačen kot namen porabe dohodkov zakonca do drugega zakonca oziroma družine, je različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev glede različne opredelitve vzdrževanih družinskih članov oziroma lastnih dohodkov za preživljanje, razumna. Glede na navedeno je drugačna ureditev, ki za šolajoče zakonce kot vzdrževane družinske člane ne določa, da so določene vrste dohodkov izvzete iz opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“, ni v nasprotju z načelom enakosti.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 243. OZ člen 131, 149, 179.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - odgovornost imetnika nepremičnine - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od za nevarne stvari - pojem nevarne stvari - ograja - ravnanje odškodovanca
Bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Povedano za konkreten primer pomeni, da se sicer utemeljen revizijski ugovor, da ograja ni iz lesa, nanaša na pravno nepomembno, neodločilno dejstvo, ki ni prispevalo h končni odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka. V obravnavani zadevi namreč ni bilo pomembno, iz kakšnega materiala je bila ograja, temveč kakšna (kako stabilna) je bila.
Balkonska ograja s pritrjenim kovinskim delom, zgrajena po gradbenih standardih, ni nevarna stvar. Imetnik objekta lahko odgovarja za škodo, nastalo zaradi padca čez ograjo, po krivdnem načelu.
predlog za dopustitev revizije zavrnitev predloga - plačilo nadur
V pretežnem delu se postavljena vprašanja nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar ne more biti revizijski razlog in zato revizije tudi ni mogoče dopustiti. Izpodbijana sodba ne odstopa od prakse pritožbenega sodišča, ki tudi ni v nasprotju z razlogi v sodbi VIII Ips 288/2008.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017771
OZ člen 352. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka za stroške zdravljenja
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj je začel teči zastaralni rok za stroške zdravljenja, ali ko je bilo zdravljenje zaključeno ali ko je tožnica plačala posamezni račun.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3, 82. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. URS člen 22, 34, 35.
začasna odredba - zaključne ugotovitve KPK - odstranitev s spletne strani - težko popravljiva škoda - javna funkcija - tožba na ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice - odložitev izvršitve dokončnega upravnega akta oziroma začasna ureditev stanja - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik s svojimi navedbami ni zadostil zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode. Tožnik opravlja pomembno vodilno pravosodno funkcijo. Kdor opravlja takšno funkcijo, je zaradi pomena in vsebine dela, ki vpliva na delovanje pravosodnega sistema in s tem na pravno državo in življenje državljanov, v večji meri kot običajni posamezniki izpostavljen kritikam medijev in laične javnosti. Od oseb, ki opravljajo pomembne javne funkcije (zlasti vodilne) se pričakuje, da pokažejo večjo mero pripravljenosti in strpnosti do kritike medijev in laične javnosti kot drugi običajni posamezniki.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje – rok za pritožbo - prepozna pritožba - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Vrhovno sodišče je pritožbo zavrglo kot prepozno in kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017704
OZ člen 768. ZIZ člen 231, 233.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastopanje v sodnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost mandatarja - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - pojasnilna dolžnost - kršitev pogodbene obveznosti - vložitev predloga za izvršbo - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba
Pri mandatni pogodbi so vodilo mandatarjevega delovanja naročiteljevi interesi torej mora mandatar (primerjaj (pooblaščenec) posle opravljati pod pogoji, ki omogočajo uresničitev naročiteljevih interesov v največjem možnem obsegu, pri čemer je treba izhajati iz značilnosti mandatarja kot profesionalne osebe. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Velja pa še pojasniti, da ima mandatar v razmerju do naročitelja poleg opravljanja posla, ki se ga je z mandatno pogodbo zavezal opraviti (npr. zastopanja stranke v sodnem postopku), tudi druge obveznosti, med katere sodi predvsem pojasnilna obveznost in obveznost obveščanja naročitelja o okoliščinah, pomembnih za uresničitev naročiteljevih interesov, saj ima naročitelj položaj laika.
Pooblaščenec je namreč s tem, ko tožnika ni opozoril na (kratek) rok za vložitev predloga za izvršbo za vrnitev delavca na delo, ravnal v nasprotju z naročiteljevimi interesi, saj vsak povprečen pravnik ve oziroma bi moral vedeti, da je v primeru dolžnikove neprostovoljne izpolnitve obveznosti, pravočasna vložitev predloga za izvršbo edina možnost za učinkovito uresničitev naročiteljevih interesov, zato bi naročitelja o njej moral obvestiti. To pomeni, da pooblaščenčeva pooblastitev predstavlja kršitev poslovne obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega.
Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).
ZMZ člen 2, 2/3, 28, 28/3, 68, 105, 106. Direktiva 2011/95/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15, 15-c. EKČP člen 3.
pritožba tožene stranke - podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - ugotavljanje stopnje nasilja oziroma varnostnih razmer - varnostne razmere na poti - Afganistan
Tudi v primeru vrnitve v domači kraj je treba ugotoviti, ali lahko prosilec tja varno potuje.
Že sam 28. člen ZMZ, ki določa, kaj zajema resna škoda, ki pa je podlaga za priznanje subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena ZMZ), je podlaga za stališče, da je treba preveriti, ali lahko varno potuje oziroma ali mu na poti ne grozi resna škoda. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da, ker ne gre za notranjo zaščito, tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati, ali lahko tožnik varno potuje do domačega kraja.
Če tožnik zaradi prevelike stopnje nasilja oziroma nevarnosti ne bi mogel varno priti do domačega kraja, ker mu na poti grozi resna škoda, bo treba presojati možnost notranje razselitve.
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-12, 379, 379/1, 379/2. ZTLR člen 24, 25.
dopuščena revizija - tožba za ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravnomočno razsojena stvar - identičnost sporov - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - dejstveni kompleks - individualizacija novega spora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejanska podlaga sodbe oziroma nove tožbe predstavlja določen življenjski dogodek, gledan objektivno in pravno nevtralno. V skladu s sodno prakso jo je treba razumeti kot sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek (tj. dejstveni kompleks). Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati. Navedeno velja tudi, če tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba, in čeprav se sklicuje na drugo pravno podlago.
Pravnomočna zavrnilna sodba, v kateri je sodišče zavrnitev tožbenega zahtevka (v celoti ali deloma) utemeljilo z nesklepčnostjo tožbe, zato temelji na presoji (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in spada med vsebinske (meritorne) sodne odločbe. Tudi zanjo velja, da objektivne meje njene pravnomočnosti zajemajo celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da je v izreku sklepa povzeto vprašanje, ki se nanaša na razlago objektivnih razlogov poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku (v zvezi z neplačilom ali prepoznim plačilom plač in prispevkov) in s tem povezane solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za terjatve delavca, pomembno, zaradi česar je revizijo dopustilo. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da o tem vprašanju revizijsko sodišče še ni odločalo in se lahko pojavi v večjem številu primerov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP (1986) člen 208. ZDen člen 62, 63. EKČP člen 6.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - jasne določbe zakona
Če je na zastavljeno pravno vprašanje odgovor jasen že na podlagi zakonskih določb, ki ne terjajo posebne razlage, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja
Prvostopenjsko sodišče je pritožbo obdolženčevega zagovornika s spisi predložilo sodišču druge stopnje, ne da bi počakalo na iztek osemdnevnega roka, v katerem bi oškodovanec kot tožilec lahko odgovoril na pritožbo. Drugostopenjsko sodišče pa oškodovancu kot tožilcu ob obravnavi obdolženčeve pritožbe na seji senata ni omogočilo obravnave njegovega odgovora na pritožbo, čeprav je bil ta prvostopenjskemu sodišču poslan pravočasno. Zaradi takšnega postopanja sodišča je bila prekršena pravica oškodovanca kot tožilca izjaviti se o navedbah v pritožbi obdolženčevega zagovornika.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017738
ZM člen 16, 16/2, 30, 31, 31/1, 45, 109, 109/3.
menica - trasirana bianco menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - dopuščena revizija - menično jamstvo - protest menice - klavzula brez obvestila - klavzula brez protesta
Menična klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 245/2012 z dne 24. 4. 2014 pojasnilo, da pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta (klavzula „po obvestilu“ po drugi strani pomeni obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti), protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. Zato klavzula „brez obvestila“ nima enakega pomena in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“. Vendar pa je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi tudi pojasnilo, da je to bistveno le v primeru trasirane menice oziroma v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega ne nanaša na stranke menične izjave. V nasprotnem primeru (ko gre za neskladje med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev menice, pravdni stranki pa sta tudi stranki menične izjave - prav takšna pa sta navedeni in obravnavani primer) je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015162
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, člen 3, 3-1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - Dublinska uredba III. - razlogi za (ne)predajo - sistemske pomanjkljivosti - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - zaslišanje prosilca v upravnem postopku
Na podlagi podatkov iz baze EURODAC je bilo ugotovljeno, da se je tožnik pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji nahajal na Hrvaškem, kjer je dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito.
Tožnik je sicer zatrjeval nečloveško in poniževalno ravnanje oziroma sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema na Hrvaškem, vendar pa s svojimi izjavami (za katere tudi ni predložil nobenih dokazil) tega ni izkazal. Sodišče pa je pravilno poudarilo, da to ne izhaja niti iz poročil UNHCR in ECRE.
Tožnik je v tožbi res predlagal tudi svoje zaslišanje, na kar posebej opozarja v pritožbi, vendar pri tem ni pojasnil, kaj drugega ali več bi na zaslišanju povedal v zvezi z razmerami na Hrvaškem, kar ni povedal že pri toženi stranki oziroma zakaj česa še ni povedal. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo in v posledici tega tudi ni opravilo glavne obravnave. Svojo odločitev je obrazložilo oziroma utemeljilo z razumnimi razlogi, saj je navedlo, da je dejansko stanje popolno ugotovljeno, tožnik je bil v upravnem postopku dovolj natančno zaslišan in je imel možnost ustno izjaviti se o vseh okoliščinah. Iz izpodbijanega sklepa in prvostopenjske sodbe izhaja, da so njegove izjave bile upoštevane, saj sta tako tožena stranka kot prvostopenjsko sodišče nanje oprla svoji odločitvi.
ZDR člen 90, 90/3, 90/4, 109. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprejem nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - sorazmeren del odpravnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede določitve višine sorazmernega dela odpravnine.