Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da bi se upoštevaje dolžno skrbnost od tožnika kot od vsakega drugega delavca pričakovalo, da pregleda, kar podpisuje. Če to ni bilo mogoče med delom, pa kasneje. To še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko tožnik zatrjuje in dokazuje slabo znanje slovenskega jezika. Delavcu, ki ne razume dobro slovenskega jezika, skrbnost še toliko bolj nalaga, da (s pomočjo druge osebe, ki razume slovenski jezik) pregleda listno pred podpisom. Glede na navedeno, četudi bi šteli, da je tožnik dejansko bil v zmoti (kar je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne drži; da je tožnik vedel, da podpisuje odpoved, saj so se o tem pogovarjali, tožnik pa dovolj razume slovenski jezik), njegova zmota ni opravičljiva. Tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva. To pomeni, da je sodišče prve stopnje njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti (razveljavitev) prenehanja delovnega razmerja (odpovedi) pravilno zavrnilo.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - misija - vojska
Formalna razporeditev pripadnika v hitre odzivne sile, če v tem obdobju ni aktiviran, sama po sebi ne pomeni posega v njegovo pravico do tedenskega počitka. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, na kakšen način je formalna razporeditev v B. pripravljenost posegala oziroma omejevala tožnikove prostočasne dejavnost, in ker tožnik ni obrazloženo zatrjeval, na katere dneve, ki jih je tožena stranka beležila kot proste, je bila njegova pripravljenost aktivirana, pritožba utemeljeno uveljavlja, da kršitev pravice do tedenskega počitka iz tega naslova ni dokazana.
Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka, ker se je vsakodnevno udeleževal sestankov na ravni oddelka, na katerih so bile pripadnikom predstavljene delovne naloge in organizacija za naslednji dan. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da tožnikova udeležba na teh sestankih ob odsotnosti ugotovitev, da je tožnik na njih prejemal kakšne posebne zadolžitve, ne pomeni kršitve pravice do tedenskega počitka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046628
ZPP člen 317, 318, 337, 337/1. ZD člen 64, 126, 126-2, 145, 145/1, 145/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3, 266, 266/4, 267, 277.
zapuščinski postopek - sodediči - dednopravna pravica - razpolaganje z dediščino - solastninska pravica - sporna dejstva med dediči - dedna nevrednost - zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - zavarovalna začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - pogoj reverzibilnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi - pritožbena novota
Pravni interes, potreben za odločitev o zahtevku, je tožnica izkazala s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo. Pritožbene navedbe o podaji izjave o odpovedi dedovanju v zapuščinskem postopku so nove in ob izostanku opravičljivega razloga za prvo navajanje v pritožbi neupoštevne.
Zahteve po možni vzpostavitvi prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti breme, ki bi ga morala nositi tožnica v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne odločbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik je bil ob uveljavitvi Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski vojaška oseba, ki ima sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od julija 2012 do julija 2022. Po Uredbi o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (28. 5. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač. Drugačna presoja sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Sodišče je zmotno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS z izplačilom pri plači za avgust 2021. Po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe izhaja, da se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, ki bi jim pripadla po novi uredbi, in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Skladno z 2. členom nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, in sicer naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Glede na navedeno posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba sploh še ni veljala. Nova uredba je namreč stopila v veljavo 1. 1. 2020.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožba - zadržanje izvršitve
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožniku priznalo delovno razmerje pri toženki in reparacijo za čas od 5. 4. 2019 do vključno 9. 5. 2019 in od 1. 6. 2019 do vključno 23. 6. 2019 ter zavrnilo višji tožbeni zahtevek (ki je zajemal reintegracijo in reparacijo od 24. 6. 2019 dalje). Tožnik je zoper drugo izredno odpoved z dne 20. 3. 2019, ki je začela učinkovati z vročitvijo 24. 6. 2019, uveljavljal sodno varstvo.
Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ima slednji glede na določbo tretjega odstavka 24. člena ZJU možnost vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev odločitve o prenehanju delovnega razmerja, tako da javnemu uslužbencu preneha delovno razmerje šele po odločitvi drugostopenjskega organa o njegovi pritožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem ko je tožnik vložil pritožbo zoper drugo izredno odpoved, je bila izvršitev zadržana že na podlagi zakona. Drugostopenjski organ toženke je tožnikovo pritožbo zoper sklep o drugi izredni odpovedi zavrnil 12. 6. 2019, pravni učinki za tožnika pa so lahko nastali šele z dnem 24. 6. 2019, ko mu je bil pisni odpravek tega sklepa tudi vročen.
Toženkina pritožba se nanaša le na čas do 23. 6. 2019. Zaradi navedenega zadržanega učinkovanja druge izredne odpovedi v času do 23. 6. 2019 niso mogli biti izpolnjeni pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1). Zato za ta čas niti ni bilo pomembno vsebinsko presojanje okoliščin za sodno razvezo, pri katerih toženka neutemeljeno vztraja v pritožbi ter se s tem v zvezi neutemeljeno uveljavlja še kršitev kontradiktornosti zaradi zavrnjenih dokaznih predlogov. Vprašanje sodne razveze bo relevantno kvečjemu v sporu v zvezi z drugo izredno odpovedjo, ni pa podlage za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi že v tem sporu.
ZPP člen 212. ZUKSB člen 10a, 11, 13, 29, 29/2. SPZ člen 146, 146/4.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko - prenos terjatve - prenos terjatev banke na DUTB - dokazna sredstva
ZUKSB ne preprečuje, da bi DUTB podaljšal ročnost kredita. Kaj takšnega ni določeno niti v 10.a členu niti v 13. členu ZUKSB. Tožeča stranka celo izrecno opozarja na peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki ji omogoča sodelovati pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnimi poslom, da se ji zagotovi kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Višje sodišče zato ugotavlja, da pritožničino stališče o neustavnosti 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUKSB predvsem načrtno spregleda (zamolči) zakonsko ureditev po ZUKSB, ki je jasna, in sicer z namenom, da bi pri sodišču vzbudila dvom v ustavnost predpisa. Pritožnica si tudi zmotno predstavlja, da je maksimalna hipoteka pomenila zanjo nespremenljivost upnika. Kaj takšnega ne izhaja niti iz SPZ.
Sporno dejstvo odstopa terjatev je moč dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi. Za dokazovanje dejstva odstopa terjatve ni določeno drugače. Izjava odstopnika in pridobitelja, v kateri skupaj izjavita, katere terjatve, po katerih kreditnih pogodbah so prenesene na pridobitelja, zadošča za stopnjo prepričanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSM00048187
ZPP člen 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 243, 340, 341, 358. OZ člen 3, 9, 15.
plačilo pogodbene obveznosti - ostali materialni stroški - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - cena zdravstvenih storitev - pogoji za pridobitev plačil - namenska poraba sredstev - pogodbeno materialno pravo - dokazno breme - obračun stroškov - neenaka obravnava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe na drugi stopnji - izvedba dokaza z izvedencem - odločitev o stroških postopka
Stvar tožnikove poslovne politike pa je, kako bo s strani toženca plačan pogodbeno dogovorjen znesek razporedil v okviru svoje ambulante.
Bi pa glede na pogodbena določila moral tožnik izkazati dodatne materialne stroške, do katerih bi bil upravičen za laboratorij referenčne ambulante, česar pa do predmetnega pravdnega postopka ni storil, ampak je to izkazoval oziroma dokazoval šele z izvedenko finančne stroke v tem postopku.
Sodišče druge stopnje ob pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam in izračunom izvedenke finančne stroke O.K., ni pa upoštevalo med strankama sklenjene pogodbe oziroma pogodbenih določb o obračunu stroškov, ki v konkretnem primeru predstavljajo veljavno in relevantno materialno pravo (vključno s prej omenjenim pogodbenim pravom).
povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine - obogatitveni zahtevek - priznana dejstva - dokazna ocena
Potem ko je toženka odločilna dejstva priznala, jih tožniku ni bilo več treba zatrjevati.
Toženka je sestri in tožniku dovolila brezplačno bivanje, s čimer je sama privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do povračilnega zahtevka za uporabo svoje nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047605
ZPP člen 8, 354, 354/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 62. DZ člen 64, 64/2, 78. OZ člen 190. ZN člen 47, 47-1.
zakonska zveza - skupno in posebno premoženje zakoncev - dohodki in premoženje zakonca - pravni posli med zakoncema - notarski zapis - razpolaganje s posebnim premoženjem - ustni dogovor - bančni račun - denarna sredstva - kritje osnovnih življenjskih potreb - življenjski stroški - neupravičena obogatitev - metodološki napotek proste dokazne ocene - vestna in skrbna presoja dokazov - vrnitev v novo sojenje
Sporni dvigi so bili opravljeni v času, ko sta pravdni stranki še živeli v zakonski zvezi. S posebnim premoženjem zakonec razpolaga samostojno. Zakonca pa smeta glede svojega posebnega premoženja med seboj sklepati vse pravne posle, ki jih lahko sklepata z drugimi osebami. Pri tem morajo biti vsi premoženjski posli med zakoncema sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12b. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja - izjava o premoženjskem stanju - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - slabo poslovanje - letno poročilo družbe - obremenjenost s krediti
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovljeno njeno stanje glede materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Tožena stranka ni predložila letnega poročila in podatkov o najetih kreditih, zato ne zadošča podatek, da je trenutno v minusu. O bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse zato ni mogoče sklepati.
odškodnina za telesne bolečine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - obstoj škodnega dogodka
V konkretnem primeru tožeča stranka nepravilno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni utrpela poškodb, ki bi naj izhajale iz zdravniške dokumentacije, ampak se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede zapisanega v listinah na katere se sklicuje v pritožbi. S tem pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
ZDR-1 člen 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 58, 58/1, 58/1-3.. OZ člen 131, 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na razrešitev tožnice z mesta direktorice tožene stranke, je bila tožnici utemeljeno na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je imenovanje na funkcijo pogoj za opravljanje dela direktorja, po razrešitvi pa torej tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ni mogla izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja za delovno mesto Direktor.
stroški postopka - stroški pooblaščenca - potni stroški pooblaščenca - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča - pravica do izbire odvetnika - okoliščine konkretnega primera
Merilo, po katerem se kot potrebni priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na območju sodišča, pri katerem teče postopek, ki ga izpostavlja pritožnica in se pri tem sklicuje na del sodne prakse, ki njeno stališče podpira, upoštevaje obrazloženo v slehernem primeru torej ni uporabljivo. Ali ga bo sodišče upoštevalo ali ne, je odvisno od okoliščin danega primera. Te sodišču namreč omogočajo, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Iz razloga, ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženi stranki priznalo potne stroške odvetnika, ki ima svoj sedež v Novem mestu, za pristop na narok pri Okrožnem sodišču v Krškem, pri katerem je tekel postopek (priznalo ji je torej potne stroške odvetnika, ki ima sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek), se ravnovesje v položaju pravdnih strank po presoji pritožbenega sodišča torej ni porušilo. Potni stroški odvetnika (29,60 EUR) in stroški njegove odsotnosti iz pisarne v času potovanja (60 točk oziroma 36,00 EUR) znašajo skupaj 65,60 EUR, kar je 1,54 % od vseh priznanih odvetniških stroškov tožene stranke v tem postopku. Premoženjski interes pritožnice, da se po obravnavani pritožbi stroški tožene stranke iz prisojenih 4.246,47 EUR znižajo na 4.173,31 EUR, v tem primeru ne more prevladati nad pravico do proste izbire odvetnika.
užitek - osebna služnostna pravica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - osebni podatki
V sklepu o dedovanju z dne 3. 2. 2020 je pritožnica z vsemi osebnimi podatki razglašena za dedinjo in volilojemnico. V pritožbi ne navaja, kateri njen osebni podatek, ki se po ZZK-1 vpisuje v zemljiško knjigo, manjka. Tudi glede njene pravice užitka je v izpodbijanem sklepu navedeno oziroma razglašeno ter v zemljiško knjigo odrejen vpis, da gre za dosmrtno osebno brezplačno služnostno pravico užitka nepremičnin. Dosmrtno pomeni, da traja do njene smrti, zato ni jasno, kaj v tem pogledu pritožnica pogreša. Sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 2. 2020 v povezavi z izpodbijanim sklepom tako vsebuje vse podatke, ki se po določbah ZZK-1 vpisujejo v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046183
ZZZDR člen 51. ZPP člen 154, 154/2.
spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - najem kredita - skupna terjatev zakoncev - vlaganja v nepremičnino - posebno premoženje - darilo zakonca - odločitev o stroških - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
S samim najetjem kredita skupno premoženje še ni bilo zmanjšano, temveč bi bilo zmanjšano, če bi bil kredit odplačan iz skupnega premoženja.
Obveznost do skupnega premoženja, ki se je nanašala na nakup solastniških deležev toženčevih otrok, je poravnala tretja oseba (toženčev sin), torej zaradi poplačila dela kredita, ki se je nanašal na premoženje toženčevih otrok, skupno premoženje ni bilo prikrajšano.
Na obseg porokove obveznosti ne vpliva njegova morebitna nevednost, da je glavni dolžnik v zamudi. Tudi če upnik poroka ne obvesti (takoj), da dolžnik ni izpolnil obveznosti, obveznost poroka obstaja in sme upnik ne glede na to terjati poroka.
ZPP člen 108, 108/5. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2. ZS člen 83, 83a.
zavrženje pritožbe - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - dopolnitev pritožbe - procesni rok - rok za dopolnitev pritožbe - zadostno število izvodov
Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije je bila spremenjena z odredbo o spremembah in dopolnitvah te odredbe, tako, da je veljala do 31. 1. 2021, kar je pomenilo, da so procesni roki v nenujnih sodnih zadevah znova tekli od 1. 2. 2021 dalje.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obveščati drugega toženca o tem, kdaj so procesni roki začeli (znova) teči, saj je bila prej omenjena odredba o tem objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.