ZDR-1 člen 3, 13/1, 81, 81/1, 81/2.. OZ člen 15, 18, 18/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - podpis stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnica sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, pravilno zaključilo, da ni bil veljavno sklenjen.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - letni dopust - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V ponovljenem postopku je tožnik neuspešno uveljavljal nadomestilo za 17 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2018 ter nadomestilo za 29 dni neizrabljenega letnega dopusta za leto 2019.
Glede leta 2018 je zahtevek zavrnilo, glede leta 2019 pa je tožbo zavrglo, kar tožnik utemeljeno izpodbija, saj je sodišče izhajalo iz napačnih stališč, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Napačno je presodilo, da naj bi bila tožnikova zahteva za koriščenje letnega dopusta za leto 2018 prepozna, za leto 2019 pa preuranjena.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12b. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja - izjava o premoženjskem stanju - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - slabo poslovanje - letno poročilo družbe - obremenjenost s krediti
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovljeno njeno stanje glede materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Tožena stranka ni predložila letnega poročila in podatkov o najetih kreditih, zato ne zadošča podatek, da je trenutno v minusu. O bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse zato ni mogoče sklepati.
ZPP člen 236a, 236a/6, 258. ZFPPIPP člen 386, 400, 400/8, 401, 401/1, 406, 406/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - materialno procesno vodstvo - zaslišanje strank - zaslišanje le ene stranke - ustavna pravica do enakega varstva pravic - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic gre, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe vojaška oseba, ki ima sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od septembra 2011 do septembra 2021. Po stari uredbi je prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen že polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač. Drugačna presoja sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.
ZKP člen 392, 392/8, 394, 394/1. KZ-1 člen 240, 240/1.
oprostilna sodba - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Na pritožbo okrožne državne tožilke, vloženo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje na prvi stopnji obtožencu izrečeno oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno na podlagi določb petega odstavka 392. člena in prvega odstavka 394. člena ZKP, saj je bila za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna le drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov. Za takšno presojo sodišča druge stopnje ni bilo nobenih procesnih ovir, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje v napadeni sodbi, po izločitvi prejšnjega predsednika senata s sklepom predsednice okrožnega sodišča z dne 26. 11. 2020 (list. št. 400), ugotavljalo na glavnih obravnavah 13. 1. 2021 in 10. 2. 2021 z branjem vseh relevantnih personalnih in materialnih dokazov, neposredno je zaslišalo le pričo J. G. (bil je zaslišan tudi že v preiskavi 2. 3. 2017), katerega izpovedbe pa niso niti odločilne za pravilno dokazno oceno v predmetni kazenski zadevi.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da na strani predlagatelja od določitve preživnine ni prišlo do takšnih sprememb, ki bi utemeljevale znižanje preživnine.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23, 23/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.. ZKP člen 35, 35/2.
prenos krajevne pristojnosti - dvom glede nepristranskosti sodišča - videz nepristranskosti sodišča - razlogi za prenos pristojnosti
Zaupanja v integriteto sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolženi B. J. zakonec vpisničarke Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je obdolženčeva žena vpisničarka na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici in da dela na vseh zadevah, ki jih sodišče prejme v obravnavanje, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047330
URS člen 29.. KZ-1 člen 32, 32/1, 196, 196/1, 196/2.. ZDavP-2 člen 352, 352/2.. ZDR-1 člen 44.. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 31, 32, 34, 34/2, 34/2-1, 34/2-2.. ZGD-1 člen 498, 498/1.. ZPSV člen 2, 3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja - slabo finančno stanje - izvid in mnenje izvedenca - ločenost premoženja družbe in družbenika - prednostne terjatve - privolitev oškodovanca - pravica do obrambe - skrajna sila
Poslovanje podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
V skladu s 1. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP predstavljajo plače in nadomestila plače delavcev prednostne terjatve, pri čemer so uvrščene na prvo mesto. Slednje imajo v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP), tudi pred v pritožbah izpostavljenimi tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno - 2. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIP). Gospodarska družba je tako dolžna vselej dati prednost plačam delavcev, šele nato, če ima presežek sredstev, pa lahko, ne glede na insolventnost, plača tudi ostale obveznosti, ki predstavljajo nujne stroške poslovanja. Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 je podano vselej, kadar storilec ravna v nasprotju s prednostno naravo terjatev delavcev iz naslova delovnega razmerja, celo, kadar to počne z namenom ohranitve dejavnosti.
Poplačilo terjatev iz delovnega razmerja ima prednost tudi pred ohranjanjem dejavnosti, v ta namen pa je družba dolžna izvesti določene ukrepe, kot so zmanjšanje obsega poslovanja in dejavnosti, odpuščanje delavcev, prisilna poravnava ali stečaj.
Upravičljiva skrajna sila, ki izključuje protipravnost ravnanja, temelji na tezi, da tisti, ki zaščiti višji pravni interes pred neizogibno nevarnostjo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, s tem da poškoduje nižji pravni interes - torej izpolni bit kaznivega dejanja, ki pomeni manjšo škodo (manjše zlo), kot bi bila povzročena, če storilec ne bi nič naredil - ne ravna v nasprotju s pravom. Eden izmed pogojev za uporabo instituta je tudi, da nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače oziroma da je bilo odvračanje nevarnosti neizogibno potrebno. Odvračanje nevarnosti mora biti torej nujno potrebno, da se prepreči poškodovanje dobrine višje vrednosti oziroma da se prepreči večje zlo. Pomemben vidik neizogibne potrebnosti je, da ravnanje skladno z zakonom ni mogoče, kar pomeni, da pravo ne ponuja rešitve, kako ravnati v konkretni situaciji. Če namreč obstaja rešitev, ki je skladna s pravom oziroma jo pravo v konkretni situaciji ponuja za razrešitev nastale situacije, potem ravnanje storilca ni bilo neizogibno potrebno in se na skrajno silo ne more sklicevati.
Obdolženca sta kot direktorja družbe C. d.o.o. bila dolžna ravnati v skladu z določbami ZDR oziroma ZDR-1 in naposled ZFPPIPP. Za nastalo situacijo (insolventnost) torej pravo ponudi rešitev v določbah insolvenčne zakonodaje, zaradi česar ni mogoče zaključiti, da nevarnosti, ki je po mnenju pritožnikov stečaj družbe in socialna katastrofa, ne bi bilo mogoče odvrniti drugače.
Socialna varnost je dobrina, ki ni razpoložljiva, zato oškodovanec v njen poseg ne more privoliti.
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost že ogrožena ter je tako vanjo poseženo, zaradi česar kasnejše plačilo prispevkov ne odpravlja kaznivosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da bi se upoštevaje dolžno skrbnost od tožnika kot od vsakega drugega delavca pričakovalo, da pregleda, kar podpisuje. Če to ni bilo mogoče med delom, pa kasneje. To še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko tožnik zatrjuje in dokazuje slabo znanje slovenskega jezika. Delavcu, ki ne razume dobro slovenskega jezika, skrbnost še toliko bolj nalaga, da (s pomočjo druge osebe, ki razume slovenski jezik) pregleda listno pred podpisom. Glede na navedeno, četudi bi šteli, da je tožnik dejansko bil v zmoti (kar je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne drži; da je tožnik vedel, da podpisuje odpoved, saj so se o tem pogovarjali, tožnik pa dovolj razume slovenski jezik), njegova zmota ni opravičljiva. Tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva. To pomeni, da je sodišče prve stopnje njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti (razveljavitev) prenehanja delovnega razmerja (odpovedi) pravilno zavrnilo.
ZPP člen 13, 181, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14, 394.
odpoklic člana uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta - ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik utemeljeno opozarja na neskladnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka z delom argumentacije sodišča prve stopnje, da niti ni podan pravni interes tožnika. Če je sodišče presodilo, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za postavitev zahtevka na ugotovitev ničnosti, kar je tudi po presoji višjega sodišča pravilno, potem bi moralo tožnikovo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbenega zahtevka. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa (ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za sklepe nadzornega sveta) podvržena presoji obstoja pravnega interesa po določbi 181. člena ZPP, to pa nadalje pomeni, da v kolikor pravni interes za ugotovitveno tožbo ni podan, mora sodišče tako tožbo zavreči.
ZFPPIPP člen 383b, 386, 386/1, 386/1-1, 386/1-2, 399, 399/1, 399/4, 399/4-3. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - prekomerno zadolževanje - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - odpoved premoženjski pravici - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je vso opisano dolžničino ravnanje obravnavalo kot celoto in na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da je dolžnica pred uvedbo stečaja prevzela obveznost, ki je bila nesorazmerna z njenim (takratnim) premoženjskim stanjem in da je bilo njeno ravnanje takšno, da ga je mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno. Glede na vse navedeno višje sodišče ocenjuje, da je upnik dokazal obstoj domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnica je tista, ki bi morala podati trditve, s katerimi bi poskušala ovreči navedeno domnevo. Ker dolžnica uveljavljane domneve ni uspela izpodbiti, je s tem je izkazano, da bi odpust obveznosti v tem primeru predstavljal zlorabo pravice do odpusta obveznosti, zato odpust obveznosti ni dovoljen (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
ZSPJS člen 22e.. ZJU člen 24, 25.. ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
povečan obseg dela - plačilo za povečan obseg dela
Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da je tožnik iz naslova povečanega obsega upravičen do višjega deleža osnovne plače od tistega, ki mu ga je priznala in izplačala tožena stranka, pravilno utemeljilo na ugotovitvah, da je znal odlično izkoristiti svoj delovni čas in da je bil z opravljanjem dodatnih del nadpovprečno obremenjen, saj je v 67 % delovnega časa opravljal naloge delovnega mesta "voznik V" in višje vrednotenega delovnega mesta "skladiščnik V - orožar", pri čemer svojih rednih delovnih nalog v pretežnem delu ni bil razbremenjen (opravljal je sedem od osmih nalog delovnega mesta "upravnik V").
postopek za preklic pogojne obsodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izjave
Po stališču uveljavljene sodne prakse, zagreši sodišče bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, če pogojno obsodbo obsojencu prekliče, ne da bi obsojenca, ki je dosegljiv, zaslišalo in ga obvestilo o seji senata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047605
ZPP člen 8, 354, 354/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 62. DZ člen 64, 64/2, 78. OZ člen 190. ZN člen 47, 47-1.
zakonska zveza - skupno in posebno premoženje zakoncev - dohodki in premoženje zakonca - pravni posli med zakoncema - notarski zapis - razpolaganje s posebnim premoženjem - ustni dogovor - bančni račun - denarna sredstva - kritje osnovnih življenjskih potreb - življenjski stroški - neupravičena obogatitev - metodološki napotek proste dokazne ocene - vestna in skrbna presoja dokazov - vrnitev v novo sojenje
Sporni dvigi so bili opravljeni v času, ko sta pravdni stranki še živeli v zakonski zvezi. S posebnim premoženjem zakonec razpolaga samostojno. Zakonca pa smeta glede svojega posebnega premoženja med seboj sklepati vse pravne posle, ki jih lahko sklepata z drugimi osebami. Pri tem morajo biti vsi premoženjski posli med zakoncema sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 58, 58/1, 58/1-3.. OZ člen 131, 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na razrešitev tožnice z mesta direktorice tožene stranke, je bila tožnici utemeljeno na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj je imenovanje na funkcijo pogoj za opravljanje dela direktorja, po razrešitvi pa torej tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar ni mogla izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja za delovno mesto Direktor.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ravnanje delavca, ki (očitno) v šali posnema kihanje ali kašljanje, pri čemer po opozorilu sodelavcev s takšnim ravnanjem preneha, in ki negoduje ter preklinja v jedilnici, četudi storjeno v času prisotnosti virusa COVID-19 in četudi morda neprimerno, ne dosega teže hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
odškodnina za telesne bolečine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - obstoj škodnega dogodka
V konkretnem primeru tožeča stranka nepravilno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni utrpela poškodb, ki bi naj izhajale iz zdravniške dokumentacije, ampak se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede zapisanega v listinah na katere se sklicuje v pritožbi. S tem pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).