Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnice, da je pri ugotavljanju neupravičenosti unovčenja bančne garancije potrebno odločati tudi o vsebinskih razlogih za to, torej o zatrjevanih napakah pri izvajanju gradbene pogodbe.
regresna pravica ZZZS - odgovornost delodajalca - odgovornost tretjega - povzročitev škode iz malomarnosti - splošne in posebne procesne predpostavke
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ ne omejuje tožničine regresne pravice le na kršitve predpisov glede varnosti in zdravja pri delu oziroma le na delodajalce. Tožničina regresna pravica se lahko nanaša še na tretje osebe (naročnike), saj jo ima zoper vsakogar, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči škodo na zdravju zavarovanca ali njegovo smrt.
Kršitev predpisov iz varstva pri delu je pravni pojem, pod katerega je šele treba subsumirati dejanske kršitve (protipravna ravnanja povzročiteljev škode). Enako velja za pravni pojem namenoma ali malomarno povzročene škode. Drugi toženki (tretji osebi in ne delodajalcu) tožnica namreč očita protipravna ravnanja (malomarna dejanska ravnanja in opustitve), ki jih v razmerju do druge toženke sicer ni mogoče subsumirati pod kršitve ZVZD-1 (druga toženka ni delodajalec), vendar jih je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 86. člena ZZVZZ v zvezi s splošnimi določbami Obligacijskega zakonika (OZ) o povrnitvi škode (druga toženka je tretja oseba).
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046497
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 26, 26/3, 34, 37, 37/4, 41, 41/1, 44, 44/3. ZIZ člen 41, 41/5, 62, 62/2.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - posel rednega upravljanja - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zbor etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - aktivna legitimacija upravnika - procesna legitimacija upravnika - prenos procesne legitimacije - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev verodostojne listine
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.
Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).
Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.
Morebitna nezakonitost dokazov lahko vpliva na presojo glede obstoja utemeljenega suma le v primeru, če je ta tako očitna, da je že na prvi pogled razvidno, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic oziroma na nezakonit način, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - stiki med starši in otrokom - trajanje stikov - stiki v korist otroka - vpliv stikov na preživninsko breme - preživninsko breme - sposobnosti in zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - zapadlost preživninske obveznosti
Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih otrokovih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena in jo je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
zavrženje tožbe - pravdna sposobnost stranke - procesna sposobnost stranke - dokazi in izvajanje dokazov - dokaz iz drugega postopka - izvedensko mnenje iz drugega postopka - izvedba dokaza - nasprotovanje izvedbi - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - pravica do izjave stranke
Pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni mogla sodelovati v postopku ugotavljanja procesne sposobnosti pokojne tožnice, je utemeljen, saj sodišče ni argumentirano zavrnilo njenega dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke in je kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, čemur je prva tožnica nasprotovala. Tožeči stranki je bila kršena njena pravica do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) saj niti ni mogla sodelovati pri izvedbi dokaza (izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku), niti ni bilo argumentirano obrazloženo, zakaj ni ugodeno njenemu predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke.
stvarna pristojnost - javni sklad - subjektivni kriterij za gospodarski spor - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki javnega sklada, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Tožeča stranka zato subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP v gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
DZ člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1. ZIZ člen 273b.
premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.
Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2007) člen 21, 21/1, 26. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2010) člen 21, 26. ZPP člen 190.
odškodninska odgovornost občine - retroaktivna veljavnost predpisa - protipravno ravnanje - občinski odlok - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - sprememba lastništva med postopkom - nekonkretizirane trditve
Tožnik ni dokazal retroaktivne veljavnosti občinskega odloka, s tem pa ne toženkinega protipravnega ravnanja.
Nacionalni program zaradi usmeritve Evropske unije, med drugim tudi o zmanjševanju onesnaženja pitne vode, stremi k temu, da bi bilo na javno kanalizacijo omrežje priklopljenih čim več objektov in bi se v čim večji meri odpadna voda čistila na velikih čistilnih napravah, s čemer bi se bistveno zmanjševalo onesnaženost podtalnih in tekočih voda. Zato je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje, kjer je zgrajeno, pogoje priklopa pa določajo posamezni občinski odloki na podlagi državne zakonodaje.
Sprememba lastništva objekta pri obligacijskopravnih zahtevkih, kot je tu obravnavani odškodninski, v ničemer ne vpliva na dokončanje pravde med strankama postopka.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3. ZIZ člen 38, 38/8. ZS člen 83, 83a. ZEPEP člen 15.
vloga v elektronski obliki - vloga, poslana po elektronski poti - elektronsko vložena in skenirana vloga - varen elektronski podpis - pravočasna priglasitev stroškov - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - organizacija dela - skrbnost dobrega strokovnjaka - neodložljivost del - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Sodišče prve stopnje je vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa). Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
V izvršilnem postopku se o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov.
Povrnitev stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Ustaljena in enotna sodna praksa to določbo razlaga tako, da je treba stroške primarno zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), in ne kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka.
Predmetna izvršilna zadeva se vodi zaradi izterjave preživnine, kar pomeni, da gre za nujno zadevo v smislu 83. in 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je sodišče kljub specifični epidemiološki situaciji (Covid-19) poslovalo neomejeno, roki so neprekinjeno tekli in interventni ukrepi v postopanje v tej zadevi niso v ničemer posegli. Glede na to, da je zastopnik upnikov pravna oseba javnega prava, ki jo veže pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, je bila na njem obveznost, da kljub drugačni organizaciji dela in prilagoditvi poslovanja epidemiološkim razmeram poskrbi, da bodo neodložljiva opravila (tudi priglasitev stroškov v nujni zadevi) opravljena pravočasno in bo s tem zagotovljeno učinkovito varstvo položaja upnikov.
uporaba tuje stvari v svojo korist - korist od uporabe nepremičnine - denarna vrednost - metode ugotavljanja višine najemnine - parkirni prostor - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga
Prav ima tožeča stranka, da se za določitev denarne vrednosti za uporabo tuje nepremičnine v sodni praksi uporablja merilo povprečne tržne najemnine. Vendar tožeča stranka tega merila ni uporabila, pač pa najemnino iz svojega cenika, določeno na dan. Tej najemnini kot merilu denarne vrednosti za uporabo tuje stvari je tožena stranka izrecno nasprotovala, da je previsoka in da bi bilo treba za merilo uporabiti kvečjemu ceno mesečnega, ne pa dnevnega najema. Pritožbeno sodišče je temu stališču sledilo. Presodilo je, da je tožeča stranka očitno želela doseči varstvo svojih pravic z zviševanjem najemnine, saj je to v višini 25,00 EUR na dan zvišala za 100%, torej na 50,00 EUR na dan. Zaračunana najemnina je že večkrat presegla samo vrednost vozila. Tak način varstva pravic pa po oceni pritožbenega sodišča ni primeren. V primeru nezakonite uporabe zemljišča ima lastnik zemljišča na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika možnost sodnega varstva s tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži tožencu, da preneha z uporabo in z njegovega zemljišča odstrani stvari. Take tožbe tožnik zoper toženca ni vložil. Ravno nasprotno, višino svojega prikrajšanja je podvojil tako, da je dnevno ceno najema s 25,00 EUR povišal na 50,00 EUR. V kolikor bi mu sodišče priznalo celoten znesek, bi bil tožnik neupravičeno obogaten. Tudi za zahtevke za nadomestilo koristi od uporabe velja, da upravičencu sodišče ne more prisoditi več za prikrajšanje kot znaša pričakovana korist dobrovernega dolžnika.
Po letu dni dopuščene brezplačne uporabe nepremičnine višina cene dnevnega najema ni ustrezen ekvivalent nadomestilu nadaljnje uporabe zemljišča tožeče stranke za isti namen brez dovoljenja.
KZ-1 člen 51, 51/2, 51/2-3, 82, 86, 86/8, 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pogojna obsodba - nesposobnost za delo - izbris iz kazenske evidence
Zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševne motnje - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dokaz s sodnim izvedencem - psihotično dojemanje realnosti - blodnje - ogrožanje življenja - omejitev svobode gibanja
Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec popolnoma nekritičen do svojega stanja in nima uvida v potrebnost zdravljenja, zato zanj obliki ambulantnega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nista primerni.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Določba 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP je nedvoumna in pritožnik ne more uspeti z navedbami, da ni ravnal nepošteno ter ni zlorabil pravice do odpusta obveznosti.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno relevantnih dejstev, prav tako ni ponudila nobenih dokazov. Dolžnica pritožbeno teh ugotovitev ne izpodbija, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ugovor ni obrazložen in ga je pravilno zavrnilo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046176
DZ člen 154, 154/1, 156, 157, 171, 174, 178. URS člen 54.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ogroženost otroka - fizično nasilje - varstvo koristi otroka
Pritrditi je treba pritožbeni kritiki izpodbijane odločitve, ko sodišče kljub ugotovitvi o obstoju velike bojazni, da bi lahko nasprotna udeleženca otroka s stika odpeljala neznano kam, stikov ni določilo ob nadzoru strokovnih delavcev CSD. Samovoljno odpeljanje otroka neznano kam nedvomno predstavlja ogrozitveno dejanje za otrokove koristi.