nepravilna izdaja popravnega sklepa - uvod sodbe - fizična oseba kot stečajni dolžnik - pravdna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - poprava napak glede označbe stranke
Na podlagi prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
Izpodabijani popravni sklep je napačen, saj za njegovo izdajo v konkretnem primeru niso bili podani pogoji. Sodišče (z opustitvijo besedne zveze: „v stečaju“) ni zgolj popravilo pomote v imenu toženke, ampak je na podlagi vsebinske presoje vtoževanih terjatev sprejelo vsebinsko odločitev glede pravdne sposobnosti toženke. Ravnalo je v nasprotju z določbami 328. člena ZPP. V uvodu popravnega sklepa je za imenom toženke tudi zmotno (prvič) dodalo, da toženko zastopa stečajni upravitelj.
V 1. točki drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP je določeno, da se hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka v register pri firmi dolžnika vpiše dodatek „v stečaju“. Navedena določba se na podlagi 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. V pravnem prometu je tako formalno pravilna uporaba imena stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno, da je dolžnik v stečaju. Dodatek sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 10. 2020 za imenom toženke, da je v osebnem stečaju, hkrati ne pomeni, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase ter da toženko v konkretnem primeru zastopa stečajni upravitelj, ki je za takšno premoženje njen zakoniti zastopnik (389. člen ZFPPIPP). Za imenom toženke sodišče prve stopnje namreč ni navedlo, da jo zastopa stečajni upravitelj. Jasno je tako, da se je izdani sklep z dne 10. 12. 2020 nanašal na toženko kot fizično osebo, ki ima v konkretnem primeru popolno poslovno sposobnost in je stečajni upravitelj zato ne zastopa. Izdaja popravnega sklepa zato ni bila potrebna, niti skladna z določbami 328. člena ZPP.
ZPP člen 159, 159/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 59, 60.
Določba prvega odstavka 159. člena ZPP ne zahteva, da mora biti sodna poravnava sklenjena pred slovenskim sodiščem in ne ločuje med sodno poravnavo, sklenjeno pred tujimi sodišči oziroma poravnavo sklenjeno pred našimi sodišči. Nanaša se lahko torej na katerokoli sodno poravnavo, ki izpolnjuje predpostavke po zakonodaji države pred sodiščem katere je bila sklenjena.
Morebitna nezakonitost dokazov lahko vpliva na presojo glede obstoja utemeljenega suma le v primeru, če je ta tako očitna, da je že na prvi pogled razvidno, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic oziroma na nezakonit način, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
Med strankama v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo spora o tem, ali je bila pogodbena kazen pridržana in uveljavljena pravilno in pravočasno.
Ker je sodišče prve stopnje sodbo v izpodbijanem delu oprlo na presojo, da tožena stranka pri uveljavljanju pogodbene kazni ni ravnala v skladu s PGU in Gradbene pogodbe, je utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2007) člen 21, 21/1, 26. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2010) člen 21, 26. ZPP člen 190.
odškodninska odgovornost občine - retroaktivna veljavnost predpisa - protipravno ravnanje - občinski odlok - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - sprememba lastništva med postopkom - nekonkretizirane trditve
Tožnik ni dokazal retroaktivne veljavnosti občinskega odloka, s tem pa ne toženkinega protipravnega ravnanja.
Nacionalni program zaradi usmeritve Evropske unije, med drugim tudi o zmanjševanju onesnaženja pitne vode, stremi k temu, da bi bilo na javno kanalizacijo omrežje priklopljenih čim več objektov in bi se v čim večji meri odpadna voda čistila na velikih čistilnih napravah, s čemer bi se bistveno zmanjševalo onesnaženost podtalnih in tekočih voda. Zato je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje, kjer je zgrajeno, pogoje priklopa pa določajo posamezni občinski odloki na podlagi državne zakonodaje.
Sprememba lastništva objekta pri obligacijskopravnih zahtevkih, kot je tu obravnavani odškodninski, v ničemer ne vpliva na dokončanje pravde med strankama postopka.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ZPP člen 41, 41/1, 285, 318, 450, 451, 454, 454/2, 456. OZ člen 638, 640.
spor majhne vrednosti - več tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - delna neizpolnitev - znižanje kupnine - neuporabno delo - odstop naročnika od pogodbe - jamčevanje za napake stvari
Sodišče prve stopnje je predmetni postopek, ki se je sprva vodil kot redni postopek, po vložitvi dopolnitve tožbe in odgovora na tožbo vodilo po pravilih postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je tožnica s tožbo uveljavljala več denarnih tožbenih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za njihovo seštevanje po prvem odstavku 41. člena ZPP.
Zahteva po sklepčnosti tožbe je opredeljena v 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnica ni podala konkretiziranih trditev oz. trditev, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, niti v zvezi z delno neizpolnitvijo (kaj konkretno bi morala tožena stranka še izdelati oz. opraviti) niti glede jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine (koliko manj je vredno delo z napakami v razmerju z delom brez napak) niti glede nastanka škode (kakšna škoda je tožeči stranki nastala zaradi napak).
Če je delo neuporabno, se predpostavlja, da ga ni mogoče sanirati z odpravljanjem napak in drugimi jamčevalnimi zahtevki, oz. odprava le-teh ni več smotrna. Jamčevalni zahtevki (odprava napak, znižanje plačila) so v osnovi namenjeni k vzdržanju pogodbe v veljavi, k popravi nepravilnosti pri njeni izpolnitvi, pri čemer se prav tako predpostavlja, da se s sanacijo napak naj ne bi v celoti porušilo osnovno pogodbeno razmerje med strankama, ki je dvostranske narave in, ki mora zato torej kljub napakam še vedno vsaj deloma izpolniti osnovni pogodbeni interes obeh pogodbenih strank. Pri podjemni pogodbi je to dobro opravljeno delo na eni strani in plačilo zanj na drugi strani. Če so napake tolikšne, da izpolnitev obojestranskega pogodbenega interesa ni več mogoča, potem ni nobenega razloga, da bi se takšna pogodba vzdržala v veljavi in jo je treba razdreti, naročnik pa ima še pravico do povračila škode. Povedano drugače, zahtevek za 100% znižanje plačila iz naslova jamčevanja za napake ne pride v poštev, saj je s tem zahtevkom, kot jasno izhaja že iz njegovega naziva, dopustno zahtevati le znižanje plačila na način, kot to določa 640. člen OZ, ki predpostavlja, da je stvar z izvršenimi deli kljub napakam vendar pridobila na vrednosti. Zahtevek za znižanje plačila zato ne more pomeniti popolne zavrnitve plačila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046746
DZ člen 161, 170, 170/1, 170/3.
začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - epidemija - onemogočanje stikov z očetom - ponovna vzpostavitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - urejanje stikov z otrokom preko CSD - pristojnost centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku
Strokovno usposobljeno osebje CSD vzpodbuja uporabnike, da z lastnimi močmi in s pomočjo drugih institucij ter ljudi spoznajo svojo situacijo in iščejo ustrezne rešitve. Vendar pa je skladno s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu treba spoštovati odločitve posameznikov. Ti morajo biti o oblikah pomoči poučeni in seznanjeni z različnimi možnostmi, kar je naloga CSD. Vendar pa se uporabnik sam odloči, ali bo pomoč CSD sprejel. Nikakor pa ne more sodišče CSD naložiti, naj nasprotni udeleženki proti njeni volji nudi psihosocialno pomoč. Za kaj takega v zakonodaji ni podlage.
oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - lex certa - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje grožnje - predlagalni delikt - zavrnilna sodba
Grožnja (ali druga izvršitvena oblika iz drugega odstavka 286. člena KZ-1), ki ni izrečena uradni osebi (sodniku) v kazenskem postopku, ne izpolnjuje biti kaznivega dejanja po drugem odstavku 286. člena KZ-1, lahko pa predstavlja obeležje kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045974
OZ člen 274, 274/2, 642, 642/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - skupni deli stavbe - zavarovanje - podjemna pogodba - zakonita subrogacija - razdelilnik stroškov - višina terjatve
Zmotno je pritožbeno stališče, da za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni pomembno, ali je bilo delo opravljeno ali ne. S trditvami, da je v skladu z dogovorom z etažnimi lastniki plačala njihov dolg in da je zato upravičena od njih zahtevati povrnitev tega, kar je plačala tretjemu, je tožnica uveljavljala, da je terjatev upnika etažnih lastnikov prešla nanjo (drugi odstavek 274. člena OZ). Eno od odločilnih dejstev za utemeljenost takega zahtevka je dejstvo, da je oseba, ki ji je bila naročena izdelava izvedenskega mnenja, svoje delo opravila. V nasprotnem primeru namreč njena terjatev za plačilo naročenega dela še ni nastala (tretji odstavek 642. člena OZ) in tako tudi ni prešla na tožnico.
prekinitev postopka - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v ZPP niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka.
Dolžnik je sklep z dne 18. 2. 2021 prejel 22. 2. 2021 in je pritožbo vložil 3. 3. 2021, kar je po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.
stečajni postopek - razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - nujne zadeve - javna dražba v stečajnem postopku
Stečajni postopki so se torej v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, normalno izvajali pod pogoji za zajezitev okužbe, kot jih je določil NIJZ. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča, izhaja, da v nujnih zadevah, kar so stečajne zadeve, sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ, kar enako velja za upravitelje v stečajnih postopkih.
KZ-1 člen 51, 51/2, 51/2-3, 82, 86, 86/8, 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pogojna obsodba - nesposobnost za delo - izbris iz kazenske evidence
Zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi - dvom v nepristranskost sodnikov - tehten razlog - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti).
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
ZFZ člen 3, 3-5. ZBan-1 člen 116, 116/5, 253a. ZOR člen 1065, 1069. SPZ člen 103, 137, 137/2, 201, 201/1, 201/2, 207. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 456, 456/3. ZNVP člen 70. OZ člen 83, 101, 101/1, 101/2, 102, 102/2, 116, 237, 436, 437. ZTFI člen 214.
bančni posli - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - kreditno razmerje - zavarovanje kredita - fiduciarna lastnina - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - povratni odkup - imetnik podrejenih obveznic - izbris obveznic - pravilo sočasne izpolnitve - pojasnilna dolžnost - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina v pravdnem postopku
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.