prekinitev postopka - začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v ZPP niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka.
ZDSS-1 člen 69, 82.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 29, 29/1, 29/2, 109, 109/1, 178.. ZUP člen 220.. URS člen 14, 50.
pravica do starostne pokojnine - predčasna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik, rojen 6. 6. 1958 je ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045974
OZ člen 274, 274/2, 642, 642/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - skupni deli stavbe - zavarovanje - podjemna pogodba - zakonita subrogacija - razdelilnik stroškov - višina terjatve
Zmotno je pritožbeno stališče, da za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni pomembno, ali je bilo delo opravljeno ali ne. S trditvami, da je v skladu z dogovorom z etažnimi lastniki plačala njihov dolg in da je zato upravičena od njih zahtevati povrnitev tega, kar je plačala tretjemu, je tožnica uveljavljala, da je terjatev upnika etažnih lastnikov prešla nanjo (drugi odstavek 274. člena OZ). Eno od odločilnih dejstev za utemeljenost takega zahtevka je dejstvo, da je oseba, ki ji je bila naročena izdelava izvedenskega mnenja, svoje delo opravila. V nasprotnem primeru namreč njena terjatev za plačilo naročenega dela še ni nastala (tretji odstavek 642. člena OZ) in tako tudi ni prešla na tožnico.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046497
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 26, 26/3, 34, 37, 37/4, 41, 41/1, 44, 44/3. ZIZ člen 41, 41/5, 62, 62/2.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - posel rednega upravljanja - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zbor etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - aktivna legitimacija upravnika - procesna legitimacija upravnika - prenos procesne legitimacije - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev verodostojne listine
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.
Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).
Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.
regresna pravica ZZZS - odgovornost delodajalca - odgovornost tretjega - povzročitev škode iz malomarnosti - splošne in posebne procesne predpostavke
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ ne omejuje tožničine regresne pravice le na kršitve predpisov glede varnosti in zdravja pri delu oziroma le na delodajalce. Tožničina regresna pravica se lahko nanaša še na tretje osebe (naročnike), saj jo ima zoper vsakogar, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči škodo na zdravju zavarovanca ali njegovo smrt.
Kršitev predpisov iz varstva pri delu je pravni pojem, pod katerega je šele treba subsumirati dejanske kršitve (protipravna ravnanja povzročiteljev škode). Enako velja za pravni pojem namenoma ali malomarno povzročene škode. Drugi toženki (tretji osebi in ne delodajalcu) tožnica namreč očita protipravna ravnanja (malomarna dejanska ravnanja in opustitve), ki jih v razmerju do druge toženke sicer ni mogoče subsumirati pod kršitve ZVZD-1 (druga toženka ni delodajalec), vendar jih je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 86. člena ZZVZZ v zvezi s splošnimi določbami Obligacijskega zakonika (OZ) o povrnitvi škode (druga toženka je tretja oseba).
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 61, 61/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - shizofrenija - uživanje alkohola - opustitev zdravljenja - fizično nasilje - trajanje ukrepa - strokovno vprašanje - celovita dokazna ocena
Dolžina trajanja potrebnega zdravljenja zaradi dosege ustreznega učinka zdravljenja je strokovno vprašanje, o katerem poda mnenje medicinski strokovnjak - izvedenec. Pritožnik ga s svojim laičnim prepričanjem, da je zdravljenje predolgo, ne omaje.
Dolžnik je sklep z dne 18. 2. 2021 prejel 22. 2. 2021 in je pritožbo vložil 3. 3. 2021, kar je po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Ker se je rok za plačilo sodne takse iztekel dne 31. 3. 2021, bi lahko bile podane okoliščine iz prvega odstavka 6b. člena ZST-1 le, v kolikor bi bila sodna taksa preko ponudnika plačilnih storitev nakazana najkasneje 31. 3. 2021 in prejeta v dobro prehodnega računa sodišča do 6. 4. 2021 (tretji delovni dan po izteku roka).
Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnice, da je pri ugotavljanju neupravičenosti unovčenja bančne garancije potrebno odločati tudi o vsebinskih razlogih za to, torej o zatrjevanih napakah pri izvajanju gradbene pogodbe.
stečajni postopek - razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - nujne zadeve - javna dražba v stečajnem postopku
Stečajni postopki so se torej v času drugega vala epidemije, jeseni 2020, normalno izvajali pod pogoji za zajezitev okužbe, kot jih je določil NIJZ. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča, izhaja, da v nujnih zadevah, kar so stečajne zadeve, sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ, kar enako velja za upravitelje v stečajnih postopkih.
prenos krajevne pristojnosti - običajni kolegialni odnosi - dvom v nepristranskost sodnikov - tehten razlog - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti).
Morebitna nezakonitost dokazov lahko vpliva na presojo glede obstoja utemeljenega suma le v primeru, če je ta tako očitna, da je že na prvi pogled razvidno, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic oziroma na nezakonit način, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/2, 105b/3. ZIZ člen 38, 38/8. ZS člen 83, 83a. ZEPEP člen 15.
vloga v elektronski obliki - vloga, poslana po elektronski poti - elektronsko vložena in skenirana vloga - varen elektronski podpis - pravočasna priglasitev stroškov - nujna zadeva - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - organizacija dela - skrbnost dobrega strokovnjaka - neodložljivost del - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov
Sodišče prve stopnje je vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa). Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
V izvršilnem postopku se o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov.
Povrnitev stroškov se mora zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Ustaljena in enotna sodna praksa to določbo razlaga tako, da je treba stroške primarno zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), in ne kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka.
Predmetna izvršilna zadeva se vodi zaradi izterjave preživnine, kar pomeni, da gre za nujno zadevo v smislu 83. in 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je sodišče kljub specifični epidemiološki situaciji (Covid-19) poslovalo neomejeno, roki so neprekinjeno tekli in interventni ukrepi v postopanje v tej zadevi niso v ničemer posegli. Glede na to, da je zastopnik upnikov pravna oseba javnega prava, ki jo veže pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, je bila na njem obveznost, da kljub drugačni organizaciji dela in prilagoditvi poslovanja epidemiološkim razmeram poskrbi, da bodo neodložljiva opravila (tudi priglasitev stroškov v nujni zadevi) opravljena pravočasno in bo s tem zagotovljeno učinkovito varstvo položaja upnikov.
Med strankama v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo spora o tem, ali je bila pogodbena kazen pridržana in uveljavljena pravilno in pravočasno.
Ker je sodišče prve stopnje sodbo v izpodbijanem delu oprlo na presojo, da tožena stranka pri uveljavljanju pogodbene kazni ni ravnala v skladu s PGU in Gradbene pogodbe, je utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2007) člen 21, 21/1, 26. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2010) člen 21, 26. ZPP člen 190.
odškodninska odgovornost občine - retroaktivna veljavnost predpisa - protipravno ravnanje - občinski odlok - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - sprememba lastništva med postopkom - nekonkretizirane trditve
Tožnik ni dokazal retroaktivne veljavnosti občinskega odloka, s tem pa ne toženkinega protipravnega ravnanja.
Nacionalni program zaradi usmeritve Evropske unije, med drugim tudi o zmanjševanju onesnaženja pitne vode, stremi k temu, da bi bilo na javno kanalizacijo omrežje priklopljenih čim več objektov in bi se v čim večji meri odpadna voda čistila na velikih čistilnih napravah, s čemer bi se bistveno zmanjševalo onesnaženost podtalnih in tekočih voda. Zato je obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje, kjer je zgrajeno, pogoje priklopa pa določajo posamezni občinski odloki na podlagi državne zakonodaje.
Sprememba lastništva objekta pri obligacijskopravnih zahtevkih, kot je tu obravnavani odškodninski, v ničemer ne vpliva na dokončanje pravde med strankama postopka.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ZPP člen 41, 41/1, 285, 318, 450, 451, 454, 454/2, 456. OZ člen 638, 640.
spor majhne vrednosti - več tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - delna neizpolnitev - znižanje kupnine - neuporabno delo - odstop naročnika od pogodbe - jamčevanje za napake stvari
Sodišče prve stopnje je predmetni postopek, ki se je sprva vodil kot redni postopek, po vložitvi dopolnitve tožbe in odgovora na tožbo vodilo po pravilih postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je tožnica s tožbo uveljavljala več denarnih tožbenih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za njihovo seštevanje po prvem odstavku 41. člena ZPP.
Zahteva po sklepčnosti tožbe je opredeljena v 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnica ni podala konkretiziranih trditev oz. trditev, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, niti v zvezi z delno neizpolnitvijo (kaj konkretno bi morala tožena stranka še izdelati oz. opraviti) niti glede jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine (koliko manj je vredno delo z napakami v razmerju z delom brez napak) niti glede nastanka škode (kakšna škoda je tožeči stranki nastala zaradi napak).
Če je delo neuporabno, se predpostavlja, da ga ni mogoče sanirati z odpravljanjem napak in drugimi jamčevalnimi zahtevki, oz. odprava le-teh ni več smotrna. Jamčevalni zahtevki (odprava napak, znižanje plačila) so v osnovi namenjeni k vzdržanju pogodbe v veljavi, k popravi nepravilnosti pri njeni izpolnitvi, pri čemer se prav tako predpostavlja, da se s sanacijo napak naj ne bi v celoti porušilo osnovno pogodbeno razmerje med strankama, ki je dvostranske narave in, ki mora zato torej kljub napakam še vedno vsaj deloma izpolniti osnovni pogodbeni interes obeh pogodbenih strank. Pri podjemni pogodbi je to dobro opravljeno delo na eni strani in plačilo zanj na drugi strani. Če so napake tolikšne, da izpolnitev obojestranskega pogodbenega interesa ni več mogoča, potem ni nobenega razloga, da bi se takšna pogodba vzdržala v veljavi in jo je treba razdreti, naročnik pa ima še pravico do povračila škode. Povedano drugače, zahtevek za 100% znižanje plačila iz naslova jamčevanja za napake ne pride v poštev, saj je s tem zahtevkom, kot jasno izhaja že iz njegovega naziva, dopustno zahtevati le znižanje plačila na način, kot to določa 640. člen OZ, ki predpostavlja, da je stvar z izvršenimi deli kljub napakam vendar pridobila na vrednosti. Zahtevek za znižanje plačila zato ne more pomeniti popolne zavrnitve plačila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.