Dolžnik je sklep z dne 18. 2. 2021 prejel 22. 2. 2021 in je pritožbo vložil 3. 3. 2021, kar je po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.
DZ člen 157, 157/2, 161, 163, 163/1. ZIZ člen 273b.
premoženjska razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - obseg in način izvajanja stikov - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost, če ni kakšnih konkretnih razlogov, ki narekujejo omejitev ali prepoved stikov. Za kakršnokoli omejitev stikov mora biti podan nek stvarno utemeljen razlog. Izhaja se iz tega, da ima otrok z obema staršema stike, ker je to zanj koristno oziroma nujno in brez česar je njegova korist načeloma ogrožena.
Z novelo ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b člen, po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
ZFZ člen 3, 3-5. ZBan-1 člen 116, 116/5, 253a. ZOR člen 1065, 1069. SPZ člen 103, 137, 137/2, 201, 201/1, 201/2, 207. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 456, 456/3. ZNVP člen 70. OZ člen 83, 101, 101/1, 101/2, 102, 102/2, 116, 237, 436, 437. ZTFI člen 214.
bančni posli - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - kreditno razmerje - zavarovanje kredita - fiduciarna lastnina - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - povratni odkup - imetnik podrejenih obveznic - izbris obveznic - pravilo sočasne izpolnitve - pojasnilna dolžnost - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina v pravdnem postopku
Ob upoštevanju konkretnih značilnosti pogodbenega razmerja je treba pogodbeno razmerje umestiti med bančne posle, pri katerih so bili vrednostni papirji dani zgolj v fiduciarno lastnino kot zavarovanje za vračilo kredita.
Morebitna nezakonitost dokazov lahko vpliva na presojo glede obstoja utemeljenega suma le v primeru, če je ta tako očitna, da je že na prvi pogled razvidno, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic oziroma na nezakonit način, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena in jo je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.
zavrženje tožbe - pravdna sposobnost stranke - procesna sposobnost stranke - dokazi in izvajanje dokazov - dokaz iz drugega postopka - izvedensko mnenje iz drugega postopka - izvedba dokaza - nasprotovanje izvedbi - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - pravica do izjave stranke
Pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni mogla sodelovati v postopku ugotavljanja procesne sposobnosti pokojne tožnice, je utemeljen, saj sodišče ni argumentirano zavrnilo njenega dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke in je kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, čemur je prva tožnica nasprotovala. Tožeči stranki je bila kršena njena pravica do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) saj niti ni mogla sodelovati pri izvedbi dokaza (izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku), niti ni bilo argumentirano obrazloženo, zakaj ni ugodeno njenemu predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZOIzk-1 člen 3, 3/1, 24, 24/1, 24/1-1. ZP-1 člen 21, 21/1, 25, 25/1.
globa - opomin - stranska sankcija odvzema predmetov - vožnja brez vozniškega dovoljenja - višja sila - direktni naklep - specialni povratnik - odvzem osebnega vozila
Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnice, da je pri ugotavljanju neupravičenosti unovčenja bančne garancije potrebno odločati tudi o vsebinskih razlogih za to, torej o zatrjevanih napakah pri izvajanju gradbene pogodbe.
duševno zdravje - psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ambulantno zdravljenje - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševne motnje - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dokaz s sodnim izvedencem - psihotično dojemanje realnosti - blodnje - ogrožanje življenja - omejitev svobode gibanja
Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec popolnoma nekritičen do svojega stanja in nima uvida v potrebnost zdravljenja, zato zanj obliki ambulantnega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nista primerni.
nepravilna izdaja popravnega sklepa - uvod sodbe - fizična oseba kot stečajni dolžnik - pravdna sposobnost - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - poprava napak glede označbe stranke
Na podlagi prvega in drugega odstavka 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
Izpodabijani popravni sklep je napačen, saj za njegovo izdajo v konkretnem primeru niso bili podani pogoji. Sodišče (z opustitvijo besedne zveze: „v stečaju“) ni zgolj popravilo pomote v imenu toženke, ampak je na podlagi vsebinske presoje vtoževanih terjatev sprejelo vsebinsko odločitev glede pravdne sposobnosti toženke. Ravnalo je v nasprotju z določbami 328. člena ZPP. V uvodu popravnega sklepa je za imenom toženke tudi zmotno (prvič) dodalo, da toženko zastopa stečajni upravitelj.
V 1. točki drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP je določeno, da se hkrati z vpisom začetka stečajnega postopka v register pri firmi dolžnika vpiše dodatek „v stečaju“. Navedena določba se na podlagi 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. V pravnem prometu je tako formalno pravilna uporaba imena stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno, da je dolžnik v stečaju. Dodatek sodišča prve stopnje v sklepu z dne 12. 10. 2020 za imenom toženke, da je v osebnem stečaju, hkrati ne pomeni, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki vpliva na obseg stečajne mase ter da toženko v konkretnem primeru zastopa stečajni upravitelj, ki je za takšno premoženje njen zakoniti zastopnik (389. člen ZFPPIPP). Za imenom toženke sodišče prve stopnje namreč ni navedlo, da jo zastopa stečajni upravitelj. Jasno je tako, da se je izdani sklep z dne 10. 12. 2020 nanašal na toženko kot fizično osebo, ki ima v konkretnem primeru popolno poslovno sposobnost in je stečajni upravitelj zato ne zastopa. Izdaja popravnega sklepa zato ni bila potrebna, niti skladna z določbami 328. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00046194
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 7, 212.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti dediča - višina vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine - trditveno in dokazno breme
Dolžnik se lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremeni tako, da zatrjuje in dokazuje, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
V zapuščinskem postopku se vrednost zapuščine ugotavlja zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki se plačuje od čiste vrednosti zapuščine, na podlagi ocene strank v postopku ali po prostem preudarku in nima dokazne moči v tem postopku. Vrednost podedovanega premoženja mora biti v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
ZPP člen 159, 159/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 59, 60.
Določba prvega odstavka 159. člena ZPP ne zahteva, da mora biti sodna poravnava sklenjena pred slovenskim sodiščem in ne ločuje med sodno poravnavo, sklenjeno pred tujimi sodišči oziroma poravnavo sklenjeno pred našimi sodišči. Nanaša se lahko torej na katerokoli sodno poravnavo, ki izpolnjuje predpostavke po zakonodaji države pred sodiščem katere je bila sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
regresna pravica ZZZS - odgovornost delodajalca - odgovornost tretjega - povzročitev škode iz malomarnosti - splošne in posebne procesne predpostavke
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ ne omejuje tožničine regresne pravice le na kršitve predpisov glede varnosti in zdravja pri delu oziroma le na delodajalce. Tožničina regresna pravica se lahko nanaša še na tretje osebe (naročnike), saj jo ima zoper vsakogar, ki namenoma ali iz malomarnosti povzroči škodo na zdravju zavarovanca ali njegovo smrt.
Kršitev predpisov iz varstva pri delu je pravni pojem, pod katerega je šele treba subsumirati dejanske kršitve (protipravna ravnanja povzročiteljev škode). Enako velja za pravni pojem namenoma ali malomarno povzročene škode. Drugi toženki (tretji osebi in ne delodajalcu) tožnica namreč očita protipravna ravnanja (malomarna dejanska ravnanja in opustitve), ki jih v razmerju do druge toženke sicer ni mogoče subsumirati pod kršitve ZVZD-1 (druga toženka ni delodajalec), vendar jih je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 86. člena ZZVZZ v zvezi s splošnimi določbami Obligacijskega zakonika (OZ) o povrnitvi škode (druga toženka je tretja oseba).
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046497
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 26, 26/3, 34, 37, 37/4, 41, 41/1, 44, 44/3. ZIZ člen 41, 41/5, 62, 62/2.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - posel rednega upravljanja - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zbor etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - aktivna legitimacija upravnika - procesna legitimacija upravnika - prenos procesne legitimacije - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev verodostojne listine
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.
Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).
Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046677
OZ člen 82, 83, 110, 247, 252.
nepovratna finančna pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil - javni razpis - sklenitev pogodbe - kršitev pogodbe - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - prenos lastništva - kršitev pogodbenega prava - pogodbeni rok - jasna pogodbena določila - razlaga pogodbenih določil - vrnitev prejetih sredstev - najem (zakup) - finančni leasing - uporaba materialnega prava - pogodbeno materialno pravo - ugovor neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
Toženkina obveznost je bila, da ostane lastnica, oziroma v primeru finančnega zakupa posestnica spornih vozil cela tri leta. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni pomembno, ali je šlo pri odtujitvi vozil zgolj za mesec dni ali več pred potekom tega roka. Ker je toženka pogodbo kršila, je na podlagi četrtega odstavka 3. člena pogodbe dolžna prejeta nepovratna sredstva v celoti vrniti.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ZPP člen 41, 41/1, 285, 318, 450, 451, 454, 454/2, 456. OZ člen 638, 640.
spor majhne vrednosti - več tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - delna neizpolnitev - znižanje kupnine - neuporabno delo - odstop naročnika od pogodbe - jamčevanje za napake stvari
Sodišče prve stopnje je predmetni postopek, ki se je sprva vodil kot redni postopek, po vložitvi dopolnitve tožbe in odgovora na tožbo vodilo po pravilih postopka v gospodarskih sporih majhne vrednosti. Ugotovilo je, da je tožnica s tožbo uveljavljala več denarnih tožbenih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za njihovo seštevanje po prvem odstavku 41. člena ZPP.
Zahteva po sklepčnosti tožbe je opredeljena v 318. členu ZPP, ki določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnica ni podala konkretiziranih trditev oz. trditev, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti, niti v zvezi z delno neizpolnitvijo (kaj konkretno bi morala tožena stranka še izdelati oz. opraviti) niti glede jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine (koliko manj je vredno delo z napakami v razmerju z delom brez napak) niti glede nastanka škode (kakšna škoda je tožeči stranki nastala zaradi napak).
Če je delo neuporabno, se predpostavlja, da ga ni mogoče sanirati z odpravljanjem napak in drugimi jamčevalnimi zahtevki, oz. odprava le-teh ni več smotrna. Jamčevalni zahtevki (odprava napak, znižanje plačila) so v osnovi namenjeni k vzdržanju pogodbe v veljavi, k popravi nepravilnosti pri njeni izpolnitvi, pri čemer se prav tako predpostavlja, da se s sanacijo napak naj ne bi v celoti porušilo osnovno pogodbeno razmerje med strankama, ki je dvostranske narave in, ki mora zato torej kljub napakam še vedno vsaj deloma izpolniti osnovni pogodbeni interes obeh pogodbenih strank. Pri podjemni pogodbi je to dobro opravljeno delo na eni strani in plačilo zanj na drugi strani. Če so napake tolikšne, da izpolnitev obojestranskega pogodbenega interesa ni več mogoča, potem ni nobenega razloga, da bi se takšna pogodba vzdržala v veljavi in jo je treba razdreti, naročnik pa ima še pravico do povračila škode. Povedano drugače, zahtevek za 100% znižanje plačila iz naslova jamčevanja za napake ne pride v poštev, saj je s tem zahtevkom, kot jasno izhaja že iz njegovega naziva, dopustno zahtevati le znižanje plačila na način, kot to določa 640. člen OZ, ki predpostavlja, da je stvar z izvršenimi deli kljub napakam vendar pridobila na vrednosti. Zahtevek za znižanje plačila zato ne more pomeniti popolne zavrnitve plačila.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.
vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni rok - pravnomočnost predloga - nastop fikcije vročitve
Ob ugotovljenem, da se je dolžnik najkasneje dne 20. 1. 2020 hkrati s sklepom o izvršbi seznanil tudi z obvestilom o prispelem pisanju ter pravnim poukom o vročanju s fikcijo, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da se je dolžnik že takrat, ko je sodno pisanje iz nabiralnika vzel sam, moral in mogel zavedati, kdaj je bila opravljena vročitev sklepa o izvršbi in kdaj izteče ugovorni rok.