gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine - prekoračitev tožbenega zahtevka - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekane navedbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.
Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati.
Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15. ZPrCP člen 88, 88/8.
pojem uporaba vozila - socializacija rizikov - traktor - nakladanje tovora s traktorjem - obvezno zavarovanje motornih vozil
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila traktor in nanj priklopljena nakladalka v funkciji prevoznega sredstva, kar je nenazadnje tudi običajna funkcija traktorja in torej ni šlo le za na traktor vezano proizvajanje pogonske sile. Pravilno je zato zaključilo, da je v obravnavanem škodnem dogodku šlo za uporabo vozila v smislu Direktive in da posledično obstaja zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je opravilo presojo sorazmernosti sprejetega ukrepa - zavrženja tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Opozorilo je na odsotnost izjav, ki so tako bistvene, da preprečujejo kakršnokoli vsebinsko obravnavanje tožnikovega predloga za taksno oprostitev. Tožnik ni predložil svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047596
ZLNDL člen 2. ZPP člen 337, 337/1.
pravica uporabe - prenos pravice uporabe - stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - krajevna skupnost - stanovanjska pravica - lastninska pravica - gradbeno dovoljenje - garaža - provizorij - lastna sredstva - investitor gradnje - pravni prednik - vpis v zemljiško knjigo - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nedovoljena pritožbena novota
Za odločitev je pomembno, da so gradnjo garaž dovolili pristojni organi pravne prednice tožene stranke, tj. organi, ki so bili pristojni tudi za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo. Z zgraditvijo garaže s potrebnimi dovoljenji in ob vednosti pravne prednice tožene stranke so bili glede na vse okoliščine obravnavanega primera zato izpolnjeni pogoji za prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem stojijo garaže.
vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje družinskemu članu - pravilna vročitev - navzkrižje interesov - vrnitev v prejšnje stanje - razmerja med zakoncema - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je potrdilo o vročitvi ter je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. V spisu se nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, zato bi morala prva toženka že v pritožbi z dne 15. 10. 2015 ponuditi ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ji sodno pisanje ni bilo vročeno. O razmerju med njo in drugim tožencem ter o razlogih, da ji ta pošiljke ni predal, v pritožbi ne navaja ničesar.
pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - graja dejanskega stanja
Tožena stranka v pritožbi izpodbija dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje o obstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in dokazno presojo, ki takšne zaključke utemeljuje. S takšnimi navedbami tožena stranka izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar je v sporih, kakršen je tovrstni, nedovoljen pritožbeni razlog. Na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje, so vezane tako stranke kot pritožbeno sodišče, zato v ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče posegati in tovrstne pritožbene navedbe tudi ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena že izvedenih dokazov, potem, ko so bili ti na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedeni.
Glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZKP sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna dokazna pravila ali z njimi omejeno, zato ni nobene ovire, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smelo pridobiti obdolženčevih predhodnih obsodb in jih upoštevati pri svoji dokazni oceni.
S posegom v obtožnico je sodišče prve stopnje spreminjalo domet obdolžencu in domnevnemu sostorilcu L.T. očitanih ravnanj, na ta način pa glede očitka sostorilstva v opis dejanja vneslo toliko nejasnosti in nerazumljivosti, da vloga oziroma prispevek obdolženca ni razumljivo individualiziran in konkretiziran.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - meje pravnomočnosti
Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin (kar vse velja tudi za poslovni prostor) ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke »zgolj« povzema).
Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, namreč ni ovira za ponovno odločanje sodišča glede uveljavljanja pravic udeležencev in drugih oseb na takšnem zemljišču oziroma (nasploh) na skupnih delih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047946
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/3, 63a/3-4. ZPP člen 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nelojalna konkurenca - prevzem posla - sklepanje na podlagi indicev - pobotni ugovor - konkretiziranost trditev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje v delu, da posamezna opisana dejstva in ravnanja vpletenih fizičnih oseb vsako zase ne zadoščajo za sklep o protipravnem ravnanju tožeče stranke v zvezi s 4. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Upoštevati pa je treba, da je tožena stranka navedla celo vrsto indičnih dejanj bivšega zaposlenega tožene stranke ter direktorja tožeče stranke, dejstvo, da je tožena stranka uporabila iste poslovne kontakte ter poznavanje bivšega zaposlenega tožene stranke z direktorjem tožeče stranke in direktorjem naročnika, ki pa vsa skupaj povezana v časovno verigo lahko pripeljejo do zaključka, da je tožeča stranka ravnala nelojalno v smeri razdiranja sodelovanja med tožečo stranko in njenim naročnikom ter z namenom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba s tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so trditve tožene stranke o prevzemu posla na strani tožeče stranke premalo konkretizirane, ker da tožena stranka ni navedla, katera so tista dejanja nelojalne konkurence, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prevzela posel. Tožena stranka je navedla vrsto indicev, ki bi lahko utemeljevali zaključek, da bi ravnanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo poslov za naročnika v zvezi s tremi nakupovalnimi vikendi v tujini lahko izpolnjevalo znake očitanega dejanja nelojalne konkurence.
oprostitve plačila sodne takse - materialno pravno stanje dolžnika
Po povedanem je predlog za taksno oprostitev sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na ugotovljeno materialno stanje s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se dolžnica preživlja.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - uporaba bilančnega dobička - pravica do obveščenosti - kršitev pravice do obveščenosti - dobra vera in poštenje
Vloga predsednika skupščine je opredeljena v 303. členu ZGD-1. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev ter sprejetje in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Nedvomno je vloga predsednika skupščine zelo pomembna. Vendar pa iz ZGD-1 z izjemo ustanovne skupščine (217. člen ZGD-1) ne izhaja točno, kako se predsednika skupščine imenuje. Zato je imenovanje predsednika skupščine prepuščeno družbi, ki lahko imenovanje predsednika skupščine določi v statutu. Oblikovanje nasprotnega predloga, da se bilančni dobiček deli v višini 4 odstotkov osnovnega kapitala in da bilančni dobiček tožene stranke za poslovno leto 2016 znaša 1.131.322,50 EUR (kar je enako, kot je ugotovila tožena stranka na podlagi poslovnega poročila in ostalih listin) izkazuje, da je bila višina bilančnega dobička za poslovno leto 2016 izkazana pravilno. Oblikovana vsebina nasprotnega predloga pa se pojmovno izključuje z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti (ker ne bi imela dovolj podatkov, ki sestavljajo letno poročilo). Bistveno je, da je tožeča stranka vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, kar pomeni, da se je že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevane informacije. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitev skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja pa sodišče ne more nuditi sodnega varstva.
pritožba - domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan po izteku roka, ki je bil določen za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ne more vplivati na obstoj navedene taksne obveznosti.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046677
OZ člen 82, 83, 110, 247, 252.
nepovratna finančna pomoč za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil - javni razpis - sklenitev pogodbe - kršitev pogodbe - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - prenos lastništva - kršitev pogodbenega prava - pogodbeni rok - jasna pogodbena določila - razlaga pogodbenih določil - vrnitev prejetih sredstev - najem (zakup) - finančni leasing - uporaba materialnega prava - pogodbeno materialno pravo - ugovor neizpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
Toženkina obveznost je bila, da ostane lastnica, oziroma v primeru finančnega zakupa posestnica spornih vozil cela tri leta. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da ni pomembno, ali je šlo pri odtujitvi vozil zgolj za mesec dni ali več pred potekom tega roka. Ker je toženka pogodbo kršila, je na podlagi četrtega odstavka 3. člena pogodbe dolžna prejeta nepovratna sredstva v celoti vrniti.
Dolžnik je sklep z dne 18. 2. 2021 prejel 22. 2. 2021 in je pritožbo vložil 3. 3. 2021, kar je po izteku osemdnevnega pritožbenega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.
KZ-1 člen 51, 51/2, 51/2-3, 82, 86, 86/8, 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pogojna obsodba - nesposobnost za delo - izbris iz kazenske evidence
Zagovornik nima prav, saj spregleda, da se obsodbe iz kazenske evidence izbrišejo v določenem roku le, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja, za izbris določene kazni pa je odločilen čas izvršitve kazni in ne izreka kazni.