zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 120, 120/3. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (2012) člen 26, 26/2, 26/2-10.
pritožba v sporu majhne vrednosti - odvoz komunalnih odpadkov - stroški odvoza smeti
Med strankama je bilo sporno, ali je toženec poleg najema zabojnika dolžan plačati tudi storitve odvoza, predelave in odlaganja kosovnih odpadkov (storitve ravnanja s kosovnimi odpadki). Toženec ni zanikal, da so pravila tožeče stranke o brezplačnem odvozu kosovnega materiala (do 2m³) in o plačljivemu odvozu nad 2m³ javno objavljena in dostopna, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ga zavezujejo (tretji odstavek 120. člena OZ).
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - nespremenjene okoliščine
Če se razlogi in vzroki, ki so narekovali izrek ukrepa prejema nasprotnega udeleženca v varovani oddelek predlagatelja kot socialnovarstvenega zavoda s sklepom sodišča, tudi s potekom tega časa niso spremenili in še vedno obstajajo ter pomenijo izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - sosedsko pravo - prepovedana imisija - oblikovanje tožbenega zahtevka - odškodnina
Negatorna tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode, prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047946
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/3, 63a/3-4. ZPP člen 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nelojalna konkurenca - prevzem posla - sklepanje na podlagi indicev - pobotni ugovor - konkretiziranost trditev
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje v delu, da posamezna opisana dejstva in ravnanja vpletenih fizičnih oseb vsako zase ne zadoščajo za sklep o protipravnem ravnanju tožeče stranke v zvezi s 4. alinejo tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Upoštevati pa je treba, da je tožena stranka navedla celo vrsto indičnih dejanj bivšega zaposlenega tožene stranke ter direktorja tožeče stranke, dejstvo, da je tožena stranka uporabila iste poslovne kontakte ter poznavanje bivšega zaposlenega tožene stranke z direktorjem tožeče stranke in direktorjem naročnika, ki pa vsa skupaj povezana v časovno verigo lahko pripeljejo do zaključka, da je tožeča stranka ravnala nelojalno v smeri razdiranja sodelovanja med tožečo stranko in njenim naročnikom ter z namenom, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba s tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so trditve tožene stranke o prevzemu posla na strani tožeče stranke premalo konkretizirane, ker da tožena stranka ni navedla, katera so tista dejanja nelojalne konkurence, s katerimi je tožeča stranka toženi stranki prevzela posel. Tožena stranka je navedla vrsto indicev, ki bi lahko utemeljevali zaključek, da bi ravnanje tožeče stranke v zvezi z izvedbo poslov za naročnika v zvezi s tremi nakupovalnimi vikendi v tujini lahko izpolnjevalo znake očitanega dejanja nelojalne konkurence.
vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje družinskemu članu - pravilna vročitev - navzkrižje interesov - vrnitev v prejšnje stanje - razmerja med zakoncema - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je potrdilo o vročitvi ter je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. V spisu se nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, zato bi morala prva toženka že v pritožbi z dne 15. 10. 2015 ponuditi ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ji sodno pisanje ni bilo vročeno. O razmerju med njo in drugim tožencem ter o razlogih, da ji ta pošiljke ni predal, v pritožbi ne navaja ničesar.
Tožilec lahko spremeni obtožnico neodvisno od tega, ali so se v zadevi pojavili novi dokazi ali ne, zadošča njegova subjektivna ocena že izvedenih dokazov, potem, ko so bili ti na glavni obravnavi ponovno neposredno izvedeni.
Glede na določbo prvega odstavka 18. člena ZKP sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna dokazna pravila ali z njimi omejeno, zato ni nobene ovire, da pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smelo pridobiti obdolženčevih predhodnih obsodb in jih upoštevati pri svoji dokazni oceni.
S posegom v obtožnico je sodišče prve stopnje spreminjalo domet obdolžencu in domnevnemu sostorilcu L.T. očitanih ravnanj, na ta način pa glede očitka sostorilstva v opis dejanja vneslo toliko nejasnosti in nerazumljivosti, da vloga oziroma prispevek obdolženca ni razumljivo individualiziran in konkretiziran.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 357a. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 29, 29/1, 31, 31/2.
poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - kumulacija odgovornosti - škoda - neustrezna osvetlitev stopnišča - padec na stopnicah - poslovna stavba - izvedensko mnenje - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Določbe o poslovni odškodninski odgovornosti se uporabijo le tedaj, ko prav pogodba (ali drug pravni posel) vzpostavi obveznost dolžnika, ki je prej ni bilo. Če gre le za ureditev obveznosti, ki bi zavezovale dolžnika ne glede na pogodbeno ureditev, je treba zagovarjati stališče o kumulaciji obeh oblik odškodninske odgovornosti, upniku pa je treba dati možnost izbite med njima.
Izvedenca sta res ugotovila, da razsvetljava na stopnišču ni bila zadostna, ker ni ustrezala Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih in ni dosegla standarda SIST 12464. Zakaj sodišče šteje, da sta Pravilnik, ki nalaga delodajalcem določeno stopnjo osvetljenosti delovnih mest in navedeni standard uporabljiva tudi za skupno stopnišče v poslovni stavbi, na kar utemeljeno opozarja pritožba, pa je ostalo nepojasnjeno. Izostala je tudi ocena ali ugotovljena osvetlitev še pomeni varno pohodno površino ali ne. Navedeno je treba ugotoviti v povezavi z nedopustnim ravnanjem in nato ugotoviti še ali je škoda posledica tega nedopustnega ravnanja.
gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine - prekoračitev tožbenega zahtevka - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekane navedbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.
Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/20-9, Up-844/16-27 z dne 14. 5. 2020 je Ustavno sodišče odločilo, da je drugi odstavek 129.a člena ZKP, v kolikor določa 15-dnevni rok za vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom, ki teče od pravnomočnosti sodbe oz. od zadnje vročitve prepisa sodbe dalje, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti, do odprave ugotovljene protiustavnosti pa se nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Ker glede na navedeno obsojenec s svojim predlogom ni prepozen, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3. ZOZP člen 15. ZPrCP člen 88, 88/8.
pojem uporaba vozila - socializacija rizikov - traktor - nakladanje tovora s traktorjem - obvezno zavarovanje motornih vozil
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila traktor in nanj priklopljena nakladalka v funkciji prevoznega sredstva, kar je nenazadnje tudi običajna funkcija traktorja in torej ni šlo le za na traktor vezano proizvajanje pogonske sile. Pravilno je zato zaključilo, da je v obravnavanem škodnem dogodku šlo za uporabo vozila v smislu Direktive in da posledično obstaja zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046050
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo - kršitev pravice do izjave v postopku - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda pri odškodninski obveznosti
Tožeča stranka zoper toženo stranko v predmetni zadevi uveljavlja odškodninsko terjatev, zato je odločitev o obrestnem zahtevku vezana na presojo zapadlosti odškodninske terjatve in zamude z njeno izpolnitvijo. Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude. Pravna podlaga obrestnega dela zahtevka je tako določba prvega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, medtem ko je vprašanje, kdaj pride dolžnik v zamudo, urejeno v 299. členu OZ. Glede na dejstvo, da v primeru odškodninskih obveznosti rok za izpolnitev (povrnitev škode) ni določen, je potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Zamuda je pri odškodninskih terjatvah tedaj vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047596
ZLNDL člen 2. ZPP člen 337, 337/1.
pravica uporabe - prenos pravice uporabe - stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - krajevna skupnost - stanovanjska pravica - lastninska pravica - gradbeno dovoljenje - garaža - provizorij - lastna sredstva - investitor gradnje - pravni prednik - vpis v zemljiško knjigo - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nedovoljena pritožbena novota
Za odločitev je pomembno, da so gradnjo garaž dovolili pristojni organi pravne prednice tožene stranke, tj. organi, ki so bili pristojni tudi za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo. Z zgraditvijo garaže s potrebnimi dovoljenji in ob vednosti pravne prednice tožene stranke so bili glede na vse okoliščine obravnavanega primera zato izpolnjeni pogoji za prenos pravice uporabe na zemljišču, na katerem stojijo garaže.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046746
DZ člen 161, 170, 170/1, 170/3.
začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - epidemija - onemogočanje stikov z očetom - ponovna vzpostavitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - urejanje stikov z otrokom preko CSD - pristojnost centra za socialno delo - načrt pomoči družini in otroku
Strokovno usposobljeno osebje CSD vzpodbuja uporabnike, da z lastnimi močmi in s pomočjo drugih institucij ter ljudi spoznajo svojo situacijo in iščejo ustrezne rešitve. Vendar pa je skladno s Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu treba spoštovati odločitve posameznikov. Ti morajo biti o oblikah pomoči poučeni in seznanjeni z različnimi možnostmi, kar je naloga CSD. Vendar pa se uporabnik sam odloči, ali bo pomoč CSD sprejel. Nikakor pa ne more sodišče CSD naložiti, naj nasprotni udeleženki proti njeni volji nudi psihosocialno pomoč. Za kaj takega v zakonodaji ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046497
SPZ člen 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 26, 26/3, 34, 37, 37/4, 41, 41/1, 44, 44/3. ZIZ člen 41, 41/5, 62, 62/2.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - posel rednega upravljanja - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zbor etažnih lastnikov - odločanje etažnih lastnikov - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - aktivna legitimacija upravnika - procesna legitimacija upravnika - prenos procesne legitimacije - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev verodostojne listine
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.
Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).
Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - položaj upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe - stranka stečajnega postopka - nedovoljena pritožba
Upraviteljeva naloga v stečajnem postopku je ta, da opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov, kar pa ne pomeni, da lahko upravitelj mimo določb zakona tudi vlaga pravna sredstva za upnike, ki ne varujejo njegovih pravno varovanih interesov. Izpodbijani sklep, glede na njegovo povzeto vsebino, ne predstavlja sklepa, zoper katerega bi imela upraviteljica, ki nima položaja samostojnega procesnega subjekta, v skladu z določbo drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe.