delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - funkcionalna celota - civilna delitev - samostojna stanovanjska enota - investicijska vlaganja - soglasje solastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
SPZ v 70. členu predpisuje sodni postopek za delitev solastnine, v katerem pa izbira načina delitve ni stvar proste presoje sodišča (niti strank). Sodišče si mora najprej prizadevati za fizično delitev (delitev, na podlagi katere vsak od solastnikov dobi del prvotne stvari, ki postanejo nove stvari, v izključno last), v okviru katere solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča (niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari), pride do civilne delitve s prodajo stvari in delitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ), ki pa se ji stranke lahko izognejo, če katera od njih predlaga, da izplača solastnike in stvar prevzame v izključno last (peti odstavek 70. člena SPZ). V tem primeru prodajno ceno stvari, katere sorazmerni del solastnik izplača drugim solastnikom, s pomočjo izvedenca določi sodišče.
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ta nastane, če je v stanovanjski hiši mogoče vzpostaviti najmanj dve zaključeni funkcionalni enoti.
Fizična delitev stanovanjske hiše brez investicijskih vlaganj (izdelava zunanjega stopnišča) ni mogoča (brez takšnih vlaganj stanovanjski enoti ne bi pridobili polne funkcionalnosti). Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta ta vlaganja zavračala, kar predstavlja pravno oviro za fizično delitev. Za posege (posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja) je namreč po 67. členu SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov, pri čemer sodišče s svojo odločitvijo njihovega soglasja ne more nadomestiti.
Izvajalska pogodba je jasna in tožnica je z njeno sklenitvijo postala izvajalec v razmerju do družbe I., v razmerju do toženke pa je postala podizvajalec. Predmetno izhaja iz same izvajalske pogodbe, kjer toženka sicer nastopa kot sopodpisnik, a so izrecno določeni razlogi za njen sopodpis. Izvajalska pogodba namreč ureja razmerje med naročnikom in izvajalcem. Direktnih plačil tožnici s strani toženke tudi v poslovni praksi vseh udeležencev v projektu ni nikoli bilo. Tožnici je toženka plačevala na podlagi cesij. Neutemeljeno je nadaljnje pritožbeno zavzemanje, da je šlo za anticipirano cesijo, saj kaj takšnega ne izhaja iz besedila 4. člena izvajalske pogodbe (″naročnik zagotovi izvajalcu plačilo s cesijo‶, ″plačilo se izvede s cesijo‶) in vzpostavljene poslovne prakse (sklepanja cesijskih pogodb) ter siceršnjih ravnanj udeležencev posla. Enako velja za asignacijo in za navodilo o načinu izvedbe plačila. Tudi brez izrecnega zapisa je pri prodaji vključena zaveza prodajalca, da kupcu izroči predmet brez napak, oziroma povedano drugače, od kupca ni mogoče zahtevati, da bo kupil obremenjen predmet prodaje.
procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - uveljavljanje terjatve - prijava terjatev v stečajnem postopku - posebna pravila za prednostne terjatve - terjatev iz naslova plač
Pritožnik terjatev ni prijavil v stečajni postopek, pač pa je upravitelj v skladu z določili ZFPPIPP prednostno terjatev iz naslova plač pritožnika sam uvrstil v osnovni seznam v višini 966,96 EUR. Iz sklepa o preizkusu terjatev z dne 9. 1. 2018, ki je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2017 je razvidno, da je terjatev A. A. v višini 966,96 EUR, upoštevana v skladu s sedmim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, priznana in velja za ugotovljeno. Iz navedenega je razvidno, da je pritožnik upnik v tem postopku zaradi insolventnosti in kot tak upravičen opravljati procesna dejanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti - preuranjen predlog - zavrnitev predloga
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020 odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena, kolikor se ta nanaša na 383.b člen ZFPPIPP. Tudi v tem delu se obstoječa, sicer ugotovljeno protiustavna ureditev uporablja še naprej, saj zakonodajalec še ni sprejel nove ureditve.
odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - pisni opomin - pogodba kot materialno pravo - neplačevanje najemnine
Ker tožeča stranka trditvenemu bremenu o relevantnih dejstvih ni zadostila, je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dana zakonito in v skladu s Pogodbo, materialnopravno zmoten. Pogodba je del materialnega prava, na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki in ga mora zato tudi sodišče ustrezno upoštevati. Ker sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 5. člena Pogodbe, je pritožba utemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046330
KZ-1 člen 20, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - pritožba oškodovanca - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - solidarno (nerazdelno) plačilo
Premoženjskopravni zahtevek, katerega višina je v kazenskem postopku ugotovljena, se vselej nerazdelno naloži v plačilo obdolženim, saj je razumno in izkustveno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo - institucija kot izvedenec - dogovor - cenik - pravilnik
Za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, slednjega pravilnika ni mogoče uporabiti.
naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
pravica do nepristranskega sojenja - izločitev dokazov - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov
Okoliščine v zvezi s kandidaturo D. D. za načelnika Upravne enote X., ki se izkazujejo zlasti v aktivnosti osumljenega A. A., da župani podprejo kandidaturo E. E. za načelnika Upravne enote X., ter njegovo nasprotovanje kandidaturi D. D., objektivno vzbudijo resen dvom v nepristranskost sodnika D. D. pri odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljenega A. A. V skladu z ustavno sodno prakso pravica do nepristranskosti sojenja narekuje sodišču, da v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije je potrebno ocenjevati po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se ravnanje sodišča razume v očeh javnosti.
stvarna služnost - služnostna pravica - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - vznemirjanje služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - časovna omejitev služnosti - namen uporabe služnostne poti - nesorazmernost posega - dostop do parcele - izvrševanje stvarne služnosti
Omejitev uporabe služnostne poti le na določeno časovno razdobje, kot je to storilo sodišče prve stopnje, prekomerno posega v namen služnostne pravice in jo lahko izvotli. V primerih, kot je predmetni, kjer gre za nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem, je pomen namena gospodarske izrabe gospodujoče nepremičnine in narave same služnosti še dodatno poudarjen. Tovrstna omejitev v procesu pravno-formalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti bi utegnila pomeniti zožitev te služnosti, kar je nedopustno s konceptualnega vidika.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
motenje posesti - pravica do stvarne služnosti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
V pravdi zaradi motenja posesti se ne ugotavlja pravica do služnosti, zato ni pomembno ali je tožnik služnost izvrševal kot je vpisana v zemljiški knjigi ali kako drugače.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 24.. ZUTD člen 59, 59/2.
denarno nadomestilo - izpolnjevanje pogojev - brezposelnost - meddržavni sporazum
Glede na dejstvo, da je tožeča stranka uveljavljala samo zavarovalno dobo doseženo v Republiki Sloveniji, bi tožena stranka morala uporabiti zgolj določila ZUTD, saj za obvezna zavarovanja zaposlenih tujih državljanov v Republiki Sloveniji veljajo le pravni predpisi v Republiki Sloveniji.
ZDSS-1 člen 73, 73/2.. Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev (1993) točka 1.
dodatek za nego in pomoč - izplačevanje
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da Sklep o dnevih izplačevanja denarnih dajatev, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/1993 v I. točki določa, da se vse pokojnine, denarna nadomestila, dodatek za pomoč in postrežbo in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter priznavalnine izplačujejo zadnji delovni dan v mesecu za nazaj, s tem da se sobota ne upošteva kot delovni dan. Upoštevajoč, da je sodišče odločilo o bodočih rednih nakazilih iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga I. točka citiranega Sklepa izrecno obravnava, bi pri odločanju moralo upoštevati, da mora tožena stranka bodoče v plačilo dospevajoče zneske izplačati do vsakega zadnjega delovnega dne v mesecu za nazaj.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - preživninska obveznost
Obročno odplačevanje dolžne takse bo pritožniku olajšalo breme, določen mesečni obrok predstavlja manj kot 3,5 % njegove mesečne plače.
Preživninska obveznost do otrok ne pomeni, da bi moral biti pritožnik sodnih taks v celoti oproščen, prav tako oprostitve ne narekuje njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
ZPP člen 14, 41, 41/1, 44, 44/3, 70, 70-6, 73, 212, 243, 325, 325/1. URS člen 23, 25. OZ člen 10. KZ člen 37, 37/2, 213, 213/1. ZPP-E člen 125, 125/1.
sporna vrednost predmeta - več tožbenih zahtevkov - videz nepristranskosti - izločitveni razlog - izdaja dopolnilne sodbe - višina denarne odškodnine - odločanje o pravdnih stroških - neposlovna odškodninska odgovornost - kriterij uspeha v pravdi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - kaznivo dejanje izsiljevanja - nepremoženjska škoda - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode
Toženka bi namreč morala označbi vrednosti spornega predmeta oziroma temu, da sta tožnika navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavljata s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, za kar pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, ugovarjali najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZPP.