Izvajalska pogodba je jasna in tožnica je z njeno sklenitvijo postala izvajalec v razmerju do družbe I., v razmerju do toženke pa je postala podizvajalec. Predmetno izhaja iz same izvajalske pogodbe, kjer toženka sicer nastopa kot sopodpisnik, a so izrecno določeni razlogi za njen sopodpis. Izvajalska pogodba namreč ureja razmerje med naročnikom in izvajalcem. Direktnih plačil tožnici s strani toženke tudi v poslovni praksi vseh udeležencev v projektu ni nikoli bilo. Tožnici je toženka plačevala na podlagi cesij. Neutemeljeno je nadaljnje pritožbeno zavzemanje, da je šlo za anticipirano cesijo, saj kaj takšnega ne izhaja iz besedila 4. člena izvajalske pogodbe (″naročnik zagotovi izvajalcu plačilo s cesijo‶, ″plačilo se izvede s cesijo‶) in vzpostavljene poslovne prakse (sklepanja cesijskih pogodb) ter siceršnjih ravnanj udeležencev posla. Enako velja za asignacijo in za navodilo o načinu izvedbe plačila. Tudi brez izrecnega zapisa je pri prodaji vključena zaveza prodajalca, da kupcu izroči predmet brez napak, oziroma povedano drugače, od kupca ni mogoče zahtevati, da bo kupil obremenjen predmet prodaje.
procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - uveljavljanje terjatve - prijava terjatev v stečajnem postopku - posebna pravila za prednostne terjatve - terjatev iz naslova plač
Pritožnik terjatev ni prijavil v stečajni postopek, pač pa je upravitelj v skladu z določili ZFPPIPP prednostno terjatev iz naslova plač pritožnika sam uvrstil v osnovni seznam v višini 966,96 EUR. Iz sklepa o preizkusu terjatev z dne 9. 1. 2018, ki je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2017 je razvidno, da je terjatev A. A. v višini 966,96 EUR, upoštevana v skladu s sedmim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, priznana in velja za ugotovljeno. Iz navedenega je razvidno, da je pritožnik upnik v tem postopku zaradi insolventnosti in kot tak upravičen opravljati procesna dejanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti - preuranjen predlog - zavrnitev predloga
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-512/18-10 z dne 23. 4. 2020 odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena, kolikor se ta nanaša na 383.b člen ZFPPIPP. Tudi v tem delu se obstoječa, sicer ugotovljeno protiustavna ureditev uporablja še naprej, saj zakonodajalec še ni sprejel nove ureditve.
sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo - institucija kot izvedenec - dogovor - cenik - pravilnik
Za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, slednjega pravilnika ni mogoče uporabiti.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00046082
ZFPPIPP člen 151a. ZNP-1 člen 32, 32/1. ZGD-1 člen 256.
imenovanje članov nadzornega sveta - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - interes upnika
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v nasprotnem udeležencu, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - neizvršljiva sodna odločba - potrditev pravnomočnosti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - neposredna dejanja izvršbe - položaj upnika - varovanje vrstnega reda vpisa
Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.
Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči.
delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - funkcionalna celota - civilna delitev - samostojna stanovanjska enota - investicijska vlaganja - soglasje solastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
SPZ v 70. členu predpisuje sodni postopek za delitev solastnine, v katerem pa izbira načina delitve ni stvar proste presoje sodišča (niti strank). Sodišče si mora najprej prizadevati za fizično delitev (delitev, na podlagi katere vsak od solastnikov dobi del prvotne stvari, ki postanejo nove stvari, v izključno last), v okviru katere solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča (niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari), pride do civilne delitve s prodajo stvari in delitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ), ki pa se ji stranke lahko izognejo, če katera od njih predlaga, da izplača solastnike in stvar prevzame v izključno last (peti odstavek 70. člena SPZ). V tem primeru prodajno ceno stvari, katere sorazmerni del solastnik izplača drugim solastnikom, s pomočjo izvedenca določi sodišče.
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ta nastane, če je v stanovanjski hiši mogoče vzpostaviti najmanj dve zaključeni funkcionalni enoti.
Fizična delitev stanovanjske hiše brez investicijskih vlaganj (izdelava zunanjega stopnišča) ni mogoča (brez takšnih vlaganj stanovanjski enoti ne bi pridobili polne funkcionalnosti). Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta ta vlaganja zavračala, kar predstavlja pravno oviro za fizično delitev. Za posege (posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja) je namreč po 67. členu SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov, pri čemer sodišče s svojo odločitvijo njihovega soglasja ne more nadomestiti.
odpoved najemne pogodbe - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas
Tožena stranka je v tem konkretnem primeru najemno pogodbo lahko veljavno odpovedala izvensodno. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo izpraznitveni nalog, kot je to določeno v primeru, ko najemno pogodbo odpoveduje najemodajalec (drugi odstavek 29. člena ZPSPP). To pa pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna, kar je odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka
ZIZ izrecno predpisuje, da je dolžnikovo redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, ta pa mora biti vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Če bi zakonodajalec želel urediti drugačen položaj dolžnika po določbi 134. člena ZIZ, bi jasno in nedvoumno dopustil daljši rok za vložitev ugovora. Vendar ZIZ v nobeni določbi ne podaljšuje ugovornega roka, ki je zakonski rok in nepodaljšljiv.
Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
pravni interes za pritožbo - uvedba prisilne poravnave
Odgovor na vprašanje ali ima udeleženec pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu v sodni register je enak odgovoru na vprašanje ali ima pravni interes za pritožbo zoper meritorni sklep v nepravdni zadevi o imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta družbe. Ta dva interesa sta neločljivo povezana, ker je vpis v sodni register le izvedbene narave.
V dejanskih okoliščinah nepravdne zadeve, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v subjektu vpisa, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo.
Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047999
OZ člen 243, 243/3, 339, 339/2, 349, 349/1, 352, 352/3, 364. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o leasingu - pogodbena odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjave - začetek teka zastaralnega roka - kogentnost določb o zastaranju - dokončna ureditev razmerij med strankama - odstop od pogodbe o leasingu
Za leasingodajalca možnost zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, nastane z njegovim odstopom od leasing pogodbe, saj je takrat nastala škoda že določljiva. S tem trenutkom se rodi tožba in takrat začne teči tudi zastaranje.
Z odstopom leasingodajalca od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca je slednji zavezan k plačilu odškodnine zaradi kršitve pogodbe, kar pomeni, da se njegova izpolnitvena (pogodbena) obveznost spremeni v nadomestno (subrogacijsko) odškodninsko obveznost.
Specifična okoliščina, na katero se tožeča stranka sklicuje, je, da 27. člen pogodbe o leasingu vsebuje v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa. Vendar pa to ne utemeljuje zaključka, da ravno v posledici v naprej dogovorjenega izračuna pozitivnega pogodbenega interesa tožeči stranki ob odstopu od pogodbe o leasingu, ki ta izračun vsebuje, še ni nastala škoda v določljivi višini, s tem pa tudi naj še ne bi zapadla odškodninska terjatev. Prednost pogodbene določitve povrnitve škode je namreč ravno v tem, da je odškodnina vnaprej določena ali določljiva, v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa pa pomeni prav to, da je odškodnina vnaprej določljiva.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - invalid - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V spornem primeru tožniku ni bila priznana pravica iz invalidskega zavarovanja in s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka zaradi (kot to navaja v pritožbi) zaključenega zdravljenja, zaključila bolniški stalež. Nedvomno je namreč, da je bil tožnik tudi zaradi poškodbe pri delu še vedno nezmožen za delo, saj kot je to odločilo sodišče prve stopnje v zadevi V Ps 551/2018, je poškodba pri delu vplivala na tožnikovo invalidnost v višini 60 %. Na invalidnost pa je vplivala tudi bolezen (sladkorna tip 1), kar pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP II. točko izreka spremenilo tako, da je natančneje določilo vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer tako, da je vzrok poleg poškodbe pri delu v višini 60 %, tudi bolezen v višini 40 %.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 29, 29/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.. ZPP člen 339, 339/1, 359.
izvedenina - bistvena kršitev določb postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Čeprav prepoved reformatio in peius v 359. členu ZPP eksplicitno zavezuje pritožbeno sodišče, jo je dolžno spoštovati tudi prvostopenjsko sodišče, ko v ponovljenem sojenju ponovno odloča o razveljavljeni zadevi. Prepoved sojenja v škodo stranke, ki se je pritožila narekujejo načelni razlogi, ker ji pritožba v nobenem primeru ne sme škodovati. Za pritožnika je lahko najslabši izid pritožbenega postopka zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodne odločbe. Tožena stranka zato pravilno poudarja, da je lahko tudi v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje odločalo samo v obsegu in iz razlogov, glede katerih je bil sklep o izvedenini razveljavljen.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče sodi glede na dejansko stanje ob koncu glavne obravnave (naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni zahtevala), v obravnavani zadevi je bilo to 17. 9. 2020. Posledično dejstvo, da je tožena stranka del terjatve izpolnila po izdaji izpodbijane odločbe, kot ji navsezadnje izpodbijana odločba tudi nalaga, ne pomeni, da je izpodbijana odločba nepravilna ali nezakonita. Ugovor plačila terjatve bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku.