naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
pravica do nepristranskega sojenja - izločitev dokazov - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - objektivna nepristranskost sodnika - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov
Okoliščine v zvezi s kandidaturo D. D. za načelnika Upravne enote X., ki se izkazujejo zlasti v aktivnosti osumljenega A. A., da župani podprejo kandidaturo E. E. za načelnika Upravne enote X., ter njegovo nasprotovanje kandidaturi D. D., objektivno vzbudijo resen dvom v nepristranskost sodnika D. D. pri odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljenega A. A. V skladu z ustavno sodno prakso pravica do nepristranskosti sojenja narekuje sodišču, da v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije je potrebno ocenjevati po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se ravnanje sodišča razume v očeh javnosti.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - izguba pravne subjektivitete - zavrženje tožbe - umik tožbe - priporočena oddaja na pošto - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo izročeno sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je tožbo zavrglo, saj bi moralo postopek zaradi umika tožbe ustaviti. Pri tem dejstvo, da tožena stranka v umik ne more več privoliti na odločitev nima vpliva. Namen privolitve tožene stranke v umik je interes tožene stranke, da se postopek meritorno konča in se zadeva vsebinsko pravnomočno zaključi, do česar pa v obravnavanem primeru zaradi posledic izbrisa tožene stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka, ne more več priti.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka.
Predlagatelj ima v primerjavi z nasprotno udeleženko daleč večji obseg premoženja in s tem povezane premoženjske zmožnosti. Ker je sodišče na strani nasprotne udeleženke ugotovilo boljše premoženjske razmere kot v času prvega sojenja, pa je zaključilo, da je potrebna drugačna porazdelitev preživninskega bremena.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba na podlagi verodostojne listine - neizvršljiva sodna odločba - potrditev pravnomočnosti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - neposredna dejanja izvršbe - položaj upnika - varovanje vrstnega reda vpisa
Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine.
Odlog izvršbe zaradi epidemiološkega stanja je prenehal z dnem 19. 4. 2021 in je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi, dne 20. 4. 2021 izdalo potrdilo, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv. V trenutku odločanja o vloženi pritožbi torej upnik že razpolaga s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, zato prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ni (več) izpolnjen in izdaje predhodne odredbe torej upnik več ne more doseči.
IZVRŠILNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046401
ZIZ člen 15, 43, 76, 76/2, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 189/8, 192. ZPP člen 286b. ZKZ člen 22.
javna dražba nepremičnin - domik - sklep o domiku nepremičnine - konstitutivna odločba - sklep o izročitvi nepremičnine - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - pravočasna položitev kupnine - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - plačilo dolga - umik izvršilnega predloga - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - narava roka - sodni rok - procesni rok - pravočasno grajanje procesnih kršitev - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - prepoved poseganja v pridobljene pravice - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi
Bistveno vprašanje v obravnavanem primeru je, ali bi z ustavitvijo izvršilnega postopka in razveljavitvijo opravljenih izvršilnih dejanj prišlo do nedopustnega posega v pričakovalno lastninsko pravico kupca. Le-ta sicer pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki jo je kupil na javni dražbi v izvršbi, (šele) s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar je po stališču (ustavno)sodne prakse njegov pravni položaj v določeni meri varovan že pred tem. Od domika nepremičnine dalje ima namreč kupec že lastninsko pravico v pričakovanju in je pridobitev polne pravice odvisna le od zakonitosti javne dražbe ter izpolnitve obveznosti položitve kupnine, ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine (npr. poplačilo dolga), zaradi katere bi bilo treba ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. Taka razveljavitev bi namreč posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. domikom. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi ključno, ali je bilo plačilo celotnega dolga, na podlagi katerega je upnik dne 21. 9. 2020 podal umik izvršilnega predloga, opravljeno pred ali po domiku.
Glede na citirani sedmi odstavek 189. člena ZIZ ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje na drugi javni dražbi kupcu napačno naložilo, da v roku 30 dni predloži odločbo upravnega organa, iz katerega bo izhajala odobritev pravnega posla. Iz navedene zakonske določbe namreč povsem jasno izhaja, da mora sodišče po končani dražbi najboljšega ponudnika napotiti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve. Le če kupec v postavljenem roku ne vloži vloge, je zato mogoče šteti, da ni izpolnil pogoja iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ, ne pa tudi v primeru, če pravočasno ne predloži že same odločbe upravnega organa o odobritvi posla. Za tako stališče v ZIZ ni podlage. Vendar iz zapisnika druge javne dražbe v spisu ne izhaja, da bi pritožnik navedeno napačno določitev roka v zvezi z odobritvijo pravnega posla grajal že na samem dražbenem naroku in v pritožbi tudi ne trdi, da tega brez svoje krivde ne bi mogel storiti že tedaj. Uveljavljanje te kršitve šele v pritožbi je zato prepozno. Dolžino roka za vložitev vloge za pridobitev odobritve posla namreč po sedmem odstavku 189. člena ZIZ določi sodišče, gre torej za sodni procesni rok in je zato nepravilno določitev navedenega roka treba šteti kot procesno kršitev. Le-te pa je treba grajati takoj, ko je to mogoče, kasneje pa le, če to prej iz upravičenega razloga ni bilo mogoče.
Do domika v konkretnem primeru sploh še ni prišlo. Iz citiranih določb tretjega in šestega odstavka 189. člena ZIZ izhaja, da zakon pri prodaji nepremičnine na javni dražbi loči med razglasitvijo domika na samem naroku in med izdajo sklepa o domiku. Sodišče mora torej opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno. Ne velja pa to absolutno, izjema od tega pravila je prav položaj, kakršen je obravnavani. Iz sedmega odstavka 189. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče postopa drugače, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev upravnega organa. V takem primeru namreč sodišče kupca napoti, da v določenem roku vloži vlogo za pridobitev odobritve, po ponudnikovi pridobitvi odobritve pa nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Ko je sklenitev pravnega posla odvisna tudi od odobritve upravnega organa, torej sodišče na dražbi še ne razglasi domika, saj je ta odvisen od izpolnitve odložnega pogoja pridobitve odobritve. Če se ta pogoj izpolni, pa sodišče takoj nato izda sklep o domiku. Tak sklep je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.
Pravno zmotno je pritožbeno razlogovanje, da izdaja pisnega odpravka sklepa o domiku nima konstitutivnega, temveč deklaratoren učinek in da je do domika prišlo de facto že na drugi javni dražbi ter s sklepom z dne 21. 8. 2020, s katerim je bilo ugotovljeno, da je najvišji ponudnik za predmet prodaje kupec A. A. (pod odložnim pogojem pridobitve odobritve posla s strani upravne enote). Navedeno ne drži, saj je v primeru, ko je potrebna še odobritev posla s strani upravnega organa, sklep o domiku konstitutivne narave in je tako šele z njegovo izdajo nepremičnina objektivno domaknjena kupcu. Po presoji tega višjega sodišča zato ni pravilno stališče v sklepu Višjega sodišča v Kopru, I Ip 165/2009, da je kupčev pravni položaj varovan že od trenutka končanja uspešne javne dražbe.
Glede na pritožbene navedbe naj bi sicer tudi iz ustavne odločbe Up-35/98 izhajalo, da je kupčev pravni položaj varovan že od razglasitve domika dalje. Vendar pa višje sodišče meni, da je imelo ustavno sodišče v tam obravnavni zadevi v mislih (najbolj pogosti) položaj, ko do razglasitve domika in izdaje sklepa o domiku pride sočasno, saj je v 14. točki razlogov jasno zapisalo, da je naslov za pridobitev lastninske pravice kupca sklep o domiku. To je tudi razumljivo, saj pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (originarna) pridobitev na podlagi sodne odločbe – sklepa o izročitvi.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00046082
ZFPPIPP člen 151a. ZNP-1 člen 32, 32/1. ZGD-1 člen 256.
imenovanje članov nadzornega sveta - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - interes upnika
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v nasprotnem udeležencu, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
ZFPPIPP člen 47, 226, 320, 320/1, 329, 329/1, 345, 345/2, 345/7, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-2, 347/3, 347/3-1, 347/3-2, 347/3-3. OZ člen 507, 508, 508/1, 508/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o prodaji nepremičnin - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - razdelitvena masa - unovčenje stečajne mase - načini prodaje - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - prodaja poslovnih prostorov - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - vrstni red ločitvenih pravic - pravni interes - mnenje ločitvenega upnika
V stečajnem postopku se dosežejo najboljši pogoji za plačilo terjatev tako, da se izbere najbolj optimalen način prodaje, to je tisti, za katerega je ob upoštevanju značilnosti premoženja, ki je predmet prodaje, stanja na trgu in poslovno običajnih načinov prodaje premoženja enake vrste najverjetneje, da bo z njegovo uporabo mogoče doseči najvišjo ceno.
Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so med seboj enakovredni.
Predkupna pravica je enostransko oblikovalno upravičenje do nakupa stvari, ki se aktivira šele, ko lastnik stvari sprejme odločitev o prodaji stvari. S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Pritožba ima prav, da je v ZFPPIPP uveljavljanje predkupnega upravičenja pri prodaji premoženja v stečajnem postopku urejeno pri prodaji na javni dražbi drugače kot pri zbiranju ponudb. Pri tem lahko predkupni upravičenec svoje upravičenje uveljavlja le na način, ki je določen v ZFPPIPP. Razlikovanje izhaja iz samih razlik pri enem in drugem načinu prodaje.
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da pomeni obstoj predkupne pravice na premoženju, ki se prodaja, tako okoliščino, ki bi utemeljevala izbiro zgolj javne dražbe. Način uveljavljanja predkupne pravice pri javni dražbi je sicer urejen drugače kot pri zbiranju ponudb, vendar slednje na najugodnejšo ceno ne vpliva tako kot to trdi pritožnik, saj je potrebno upoštevati tudi druge značilnosti vsakega posameznega načina prodaje, ki prav tako kot predkupno upravičenje vpliva na izbiro licitacijskega načina prodaje.
ZPP člen 200, 200/3, 363, 363/1, 363/3, 365, 365-1.
stranska intervencija - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je dopustilo stransko intervencijo. Zoper tako odločbo skladno s 3. odstavkom 200. člena ZPP ni posebne pritožbe. To skladno z določbo tretjega odstavka 363. člena ZPP pomeni, da se sme tak sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno določbo.
Pritožba zoper izpodbijani sklep skladno z določbo prvega odstavka 363. člena ZPP ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da napačen pravni pouk strankam ne more dati pravic, ki jim po zakonu ne pripadajo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - prerekanje dejstev - predlaganje dokazov - zaslišanje zakonitega zastopnika - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, še ne pomeni, da so dejstva, ki se nanašajo na zapadlost računov ali zatrjevanega dejanskega stanja, postala nesporna v smislu drugega odstavka 214. člena ZPP. Stranki ni potrebno večkrat podajati istih navedb in predlagati istih dokazov, če je to predhodno že storila.
Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.
izvršilni stroški - uspeh - nagrada za narok - ugovor dolžnika
Dolžnik utemeljeno navaja, da bi mu moralo sodišče priznati kot potrebne stroške udeležbe na naroku, saj ga je sodišče na narok vabilo in mu pripadajo tudi potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče.
Izvajalska pogodba je jasna in tožnica je z njeno sklenitvijo postala izvajalec v razmerju do družbe I., v razmerju do toženke pa je postala podizvajalec. Predmetno izhaja iz same izvajalske pogodbe, kjer toženka sicer nastopa kot sopodpisnik, a so izrecno določeni razlogi za njen sopodpis. Izvajalska pogodba namreč ureja razmerje med naročnikom in izvajalcem. Direktnih plačil tožnici s strani toženke tudi v poslovni praksi vseh udeležencev v projektu ni nikoli bilo. Tožnici je toženka plačevala na podlagi cesij. Neutemeljeno je nadaljnje pritožbeno zavzemanje, da je šlo za anticipirano cesijo, saj kaj takšnega ne izhaja iz besedila 4. člena izvajalske pogodbe (″naročnik zagotovi izvajalcu plačilo s cesijo‶, ″plačilo se izvede s cesijo‶) in vzpostavljene poslovne prakse (sklepanja cesijskih pogodb) ter siceršnjih ravnanj udeležencev posla. Enako velja za asignacijo in za navodilo o načinu izvedbe plačila. Tudi brez izrecnega zapisa je pri prodaji vključena zaveza prodajalca, da kupcu izroči predmet brez napak, oziroma povedano drugače, od kupca ni mogoče zahtevati, da bo kupil obremenjen predmet prodaje.
odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - pisni opomin - pogodba kot materialno pravo - neplačevanje najemnine
Ker tožeča stranka trditvenemu bremenu o relevantnih dejstvih ni zadostila, je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dana zakonito in v skladu s Pogodbo, materialnopravno zmoten. Pogodba je del materialnega prava, na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki in ga mora zato tudi sodišče ustrezno upoštevati. Ker sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 5. člena Pogodbe, je pritožba utemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046319
KZ-1 člen 74, 75, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392/6.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja - odvzem premoženjske koristi - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - odločba o kazenski sankciji
Okoliščina, da je bila droga, ki jo je obdolženec prodal, zasežena in uničena ter zato ni mogla škoditi zdravju ljudi, ni takšnega pomena, da bi narekovala izrek nižjih kazni, ob tem da je obdolženec pri prodaji droge vedel, da je njegovo početje za zdravje ljudi nevarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046389
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 2, 139, 139/6. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 280/2, 280/2-1, 383.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pravni položaj tretjega - prepozna pritožba - prekluzivni pritožbeni rok - vročanje - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - osebni stečaj - ločitvena pravica - izločitvena pravica - ustavitev izvršbe - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Pritožba, vložena dne 1. 3. 2021, je prepozna. Po določilu tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Gre za prekluzivni zakonski rok, zato z njegovim pretekom preneha pravica do vložitve pritožbe. Glede na vročilnico na red. št. 164 spisa je bil sicer izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 pritožniku po pooblaščencu, odvetniku D. D., vročen v vednost z dopisom sodišča z dne 19. 2. 2021, in sicer dne 22. 2. 2021, kar pomeni, da je bila pritožba dne 1. 3. 2021 vložena znotraj osemdnevnega pritožbenega roka od navedene vročitve. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da je pritožnik že z vlogo z dne 18. 1. 2021 podal prošnjo za pridobitev določenih pisanj iz predmetne zadeve in je sodišče prve stopnje njegovi prošnji sledilo, ker je štelo, da ima pritožnik za to pravni interes (uradni zaznamek sodnice z dne 19. 1. 2021). Iz odredbe z dne 22. 1. 2021 je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pritožniku med drugim poslalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 (in tudi sklep z istim datumom o delnem nadaljevanju in delni ustavitvi na plačo). Vročilnica na red. št. 164 spisa pa izkazuje, da je pritožnik po pooblaščencu, odvetniku D. D., pisanja iz tega izvršilnega spisa (na podlagi omenjene odredbe za vročanje z dne 22. 1. 2021) prejel dne 26. 1. 2021, med njimi tudi sklep, datiran s 4. 2. 2020.
Po določilu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep pritožniku res ni bil vročen že ob njegovi izdaji, mu je bil pa prvič vročen dne 26. 1. 2021 in nato drugič še dne 22. 2. 2021, je upoštevaje citirano zakonsko določbo treba šteti, da je pritožnik pisanje dejansko prejel (že) dne 26. 1. 2021. Od tedaj do vložitve predmetne pritožbe dne 1. 3. 2021 pa je osemdnevni prekluzivni pritožbeni rok že potekel in je tako pritožba prepozna.
sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo - institucija kot izvedenec - dogovor - cenik - pravilnik
Za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, slednjega pravilnika ni mogoče uporabiti.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.