ZFPPIPP člen 235, 235/2, 236, 236/1, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1, 239/1-2. ZS člen 83, 83/2.
odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - finančno prestrukturiranje - nepodaljšljivi rok - sklep o dopolnitvi - nujni postopek - COVID-19
Ugovor iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ter zahteva za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP se vsebinsko izključujeta.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje - igre na srečo - ravnanje v nasprotju z moralo - špekulativno ravnanje
Odpust obveznosti ni nevtralen pravni institut, ki bi dolžniku pripadal ne glede na njegove osebne okoliščine, pač pa nasprotno, gre za posebno pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki je odvisna od njene osebne moralno-etične drže ter od primernosti in korektnosti njenega odnosa do upnikov, ki z odpustom prevzamejo breme njenih neporavnanih dolgov, pa tudi od načina, na katerega se spoprijema z bolj ali manj običajnimi eksistenčnimi stiskami in finančnimi težavami v vsakdanjem življenju.
Pojma „nesorazmernosti prevzetih obveznosti s premoženjskim položajem dolžnika“ v smislu določbe iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne gre ocenjevati zgolj matematično (kot izračun razlike med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi), saj lahko v življenju vsakega posameznika nastopijo okoliščine, ko obveznosti oziroma stroški presežejo razpoložljive prihodke oz. razpoložljivo premoženje, in lahko takšno stanje traja tudi daljši čas. Dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti mora imeti tudi znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti torej tudi neprimeren subjektivni odnos dolžnika do njegovega prevzemanja obveznosti, kot npr. nepremišljenost, lahkomiselnost ali celo špekulativnost.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046319
KZ-1 člen 74, 75, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392/6.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja - odvzem premoženjske koristi - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - odločba o kazenski sankciji
Okoliščina, da je bila droga, ki jo je obdolženec prodal, zasežena in uničena ter zato ni mogla škoditi zdravju ljudi, ni takšnega pomena, da bi narekovala izrek nižjih kazni, ob tem da je obdolženec pri prodaji droge vedel, da je njegovo početje za zdravje ljudi nevarno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046389
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 2, 139, 139/6. ZFPPIPP člen 131, 132, 280, 280/2, 280/2-1, 383.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pravni položaj tretjega - prepozna pritožba - prekluzivni pritožbeni rok - vročanje - kršitev pravil o vročanju - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - osebni stečaj - ločitvena pravica - izločitvena pravica - ustavitev izvršbe - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Pritožba, vložena dne 1. 3. 2021, je prepozna. Po določilu tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Gre za prekluzivni zakonski rok, zato z njegovim pretekom preneha pravica do vložitve pritožbe. Glede na vročilnico na red. št. 164 spisa je bil sicer izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 pritožniku po pooblaščencu, odvetniku D. D., vročen v vednost z dopisom sodišča z dne 19. 2. 2021, in sicer dne 22. 2. 2021, kar pomeni, da je bila pritožba dne 1. 3. 2021 vložena znotraj osemdnevnega pritožbenega roka od navedene vročitve. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da je pritožnik že z vlogo z dne 18. 1. 2021 podal prošnjo za pridobitev določenih pisanj iz predmetne zadeve in je sodišče prve stopnje njegovi prošnji sledilo, ker je štelo, da ima pritožnik za to pravni interes (uradni zaznamek sodnice z dne 19. 1. 2021). Iz odredbe z dne 22. 1. 2021 je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče pritožniku med drugim poslalo tudi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine z dne 4. 2. 2020 (in tudi sklep z istim datumom o delnem nadaljevanju in delni ustavitvi na plačo). Vročilnica na red. št. 164 spisa pa izkazuje, da je pritožnik po pooblaščencu, odvetniku D. D., pisanja iz tega izvršilnega spisa (na podlagi omenjene odredbe za vročanje z dne 22. 1. 2021) prejel dne 26. 1. 2021, med njimi tudi sklep, datiran s 4. 2. 2020.
Po določilu šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V takem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na dejstvo, da v obravnavani zadevi izpodbijani sklep pritožniku res ni bil vročen že ob njegovi izdaji, mu je bil pa prvič vročen dne 26. 1. 2021 in nato drugič še dne 22. 2. 2021, je upoštevaje citirano zakonsko določbo treba šteti, da je pritožnik pisanje dejansko prejel (že) dne 26. 1. 2021. Od tedaj do vložitve predmetne pritožbe dne 1. 3. 2021 pa je osemdnevni prekluzivni pritožbeni rok že potekel in je tako pritožba prepozna.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
delitev stvari v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - funkcionalna celota - civilna delitev - samostojna stanovanjska enota - investicijska vlaganja - soglasje solastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - dokazovanje z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
SPZ v 70. členu predpisuje sodni postopek za delitev solastnine, v katerem pa izbira načina delitve ni stvar proste presoje sodišča (niti strank). Sodišče si mora najprej prizadevati za fizično delitev (delitev, na podlagi katere vsak od solastnikov dobi del prvotne stvari, ki postanejo nove stvari, v izključno last), v okviru katere solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča (niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari), pride do civilne delitve s prodajo stvari in delitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ), ki pa se ji stranke lahko izognejo, če katera od njih predlaga, da izplača solastnike in stvar prevzame v izključno last (peti odstavek 70. člena SPZ). V tem primeru prodajno ceno stvari, katere sorazmerni del solastnik izplača drugim solastnikom, s pomočjo izvedenca določi sodišče.
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča z vzpostavitvijo etažne lastnine. Ta nastane, če je v stanovanjski hiši mogoče vzpostaviti najmanj dve zaključeni funkcionalni enoti.
Fizična delitev stanovanjske hiše brez investicijskih vlaganj (izdelava zunanjega stopnišča) ni mogoča (brez takšnih vlaganj stanovanjski enoti ne bi pridobili polne funkcionalnosti). Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta ta vlaganja zavračala, kar predstavlja pravno oviro za fizično delitev. Za posege (posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja) je namreč po 67. členu SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov, pri čemer sodišče s svojo odločitvijo njihovega soglasja ne more nadomestiti.
ZSPJS člen 14, 14/1.. OZ člen 50, 50/1,86, 86/1.. ZDR-1 člen 170, 170/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZPP člen 8, 181, 181/2.
opravljanje drugega dela - plačilo za dejansko delo
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal predvsem dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta Montažer specialist, za katerega sicer ni izpolnjeval pogoja zahtevane izobrazbe, ne pa del in nalog delovnega mesta Montažer slike in zvoka VI po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, in mu na tej podlagi utemeljeno prisodilo razliko v plači za dejansko delo zahtevnejšega delovnega mesta.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - izguba pravne subjektivitete - zavrženje tožbe - umik tožbe - priporočena oddaja na pošto - domneva, da je bila vloga vložena pri sodišču, ko je bila oddana priporočeno na pošto - ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo izročeno sodišču pred izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je tožbo zavrglo, saj bi moralo postopek zaradi umika tožbe ustaviti. Pri tem dejstvo, da tožena stranka v umik ne more več privoliti na odločitev nima vpliva. Namen privolitve tožene stranke v umik je interes tožene stranke, da se postopek meritorno konča in se zadeva vsebinsko pravnomočno zaključi, do česar pa v obravnavanem primeru zaradi posledic izbrisa tožene stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka, ne more več priti.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, za kateri zasebni namen je tožnik uporabil službeno vozilo, ali ga je uporabil za prevzem 100 zaščitnih mask ali pa je z njim peljal stranko (prijatelja) iz hostla G. v F. na letališče A. v Avstriji. Bistveno je, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, da tožene stranke o uporabi službenega vozila za odhod v Avstrijo ni obvestil in za kaj takega tudi ni imel njenega dovoljenja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ustavitev izvršilnega postopka - pogoji za ustavitev postopka - seznam dolžnikovega premoženja - pristop na narok - denarna kazen - ponovni poziv - stroški - naključje, ki se je primerilo eni stranki
Izvršilni postopek je lahko končan oziroma se lahko ustavi šele, ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank.
Pravni termin, da se "...predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika..." zavrne, se v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je tako odločalo o nečem drugem, kot je bilo predlagano.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - ugovor po izteku roka - dovoljenost ugovora po izteku roka
ZIZ izrecno predpisuje, da je dolžnikovo redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor, ta pa mora biti vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Če bi zakonodajalec želel urediti drugačen položaj dolžnika po določbi 134. člena ZIZ, bi jasno in nedvoumno dopustil daljši rok za vložitev ugovora. Vendar ZIZ v nobeni določbi ne podaljšuje ugovornega roka, ki je zakonski rok in nepodaljšljiv.
odpoved najemne pogodbe - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas
Tožena stranka je v tem konkretnem primeru najemno pogodbo lahko veljavno odpovedala izvensodno. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo izpraznitveni nalog, kot je to določeno v primeru, ko najemno pogodbo odpoveduje najemodajalec (drugi odstavek 29. člena ZPSPP). To pa pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna, kar je odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe.
naknadna dovolitev izvršbe na novem izvršilnem sredstvu - izvršba na premičnine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Ker je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno na premičnine na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje, dolžnik pa za svoje trditve, da je kak predmet posebej izvzet iz izvršbe ni predložil nobenih dokazil, so dolžnikove ugovorne trditve o nedopustnosti take izvršbe neutemeljene. Glede na navedeno ter dejstvo, da dolžnik povsem pavšalno zatrjuje ogrozitev njegovega ekonomskega položaja, so pritožbeni očitki o poseganju v dolžnikovo ekonomsko eksistenco neutemeljeni.
odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - pisni opomin - pogodba kot materialno pravo - neplačevanje najemnine
Ker tožeča stranka trditvenemu bremenu o relevantnih dejstvih ni zadostila, je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dana zakonito in v skladu s Pogodbo, materialnopravno zmoten. Pogodba je del materialnega prava, na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki in ga mora zato tudi sodišče ustrezno upoštevati. Ker sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 5. člena Pogodbe, je pritožba utemeljena.
zahtevek za plačilo stroškov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja - začetek stečajnega postopka - pravdna dejanja pooblaščenca - oprava dejanja - stroški stečajnega postopka - nastanek stroškov - procesna predpostavka - ovira - načelo koncentracije - prijava terjatev v stečajnem postopku
Za opredelitev, da so obveznosti stečajnega dolžnika stroški stečajnega postopka, ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti stroškov sodnega postopka, temveč kdaj je ta obveznost nastala, torej pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve je pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka.
Zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom je posledično v celoti pravilna odločitev sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik v predmetnem izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico in da še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tako je tudi v celoti pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.