stvarna služnost - služnostna pravica - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - vznemirjanje služnostne pravice - prenehanje vznemirjanja - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - časovna omejitev služnosti - namen uporabe služnostne poti - nesorazmernost posega - dostop do parcele - izvrševanje stvarne služnosti
Omejitev uporabe služnostne poti le na določeno časovno razdobje, kot je to storilo sodišče prve stopnje, prekomerno posega v namen služnostne pravice in jo lahko izvotli. V primerih, kot je predmetni, kjer gre za nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem, je pomen namena gospodarske izrabe gospodujoče nepremičnine in narave same služnosti še dodatno poudarjen. Tovrstna omejitev v procesu pravno-formalnega opredmetenja originarno nastale in s tem že obstoječe služnosti bi utegnila pomeniti zožitev te služnosti, kar je nedopustno s konceptualnega vidika.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZNP-1 člen 1.
mejni spor - dejansko stanje - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - potek meje - dobroverna posest - priposestovanje - mejnik - izvedensko mnenje - geodet - pritožbena novota
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilen zaključek, da je predlagateljica od leta 1976, pred njo (od leta 1956) pa tudi njen oče, v dobri veri izvrševala posest spornega mejnega prostora, s čimer so (upoštevajoč trajanje posesti pravnega prednika predlagateljice že po pravilih ODZ, upoštevajoč trajanje (le) posesti predlagateljice pa tudi po pravilih ZTLR) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
Izvajalska pogodba je jasna in tožnica je z njeno sklenitvijo postala izvajalec v razmerju do družbe I., v razmerju do toženke pa je postala podizvajalec. Predmetno izhaja iz same izvajalske pogodbe, kjer toženka sicer nastopa kot sopodpisnik, a so izrecno določeni razlogi za njen sopodpis. Izvajalska pogodba namreč ureja razmerje med naročnikom in izvajalcem. Direktnih plačil tožnici s strani toženke tudi v poslovni praksi vseh udeležencev v projektu ni nikoli bilo. Tožnici je toženka plačevala na podlagi cesij. Neutemeljeno je nadaljnje pritožbeno zavzemanje, da je šlo za anticipirano cesijo, saj kaj takšnega ne izhaja iz besedila 4. člena izvajalske pogodbe (″naročnik zagotovi izvajalcu plačilo s cesijo‶, ″plačilo se izvede s cesijo‶) in vzpostavljene poslovne prakse (sklepanja cesijskih pogodb) ter siceršnjih ravnanj udeležencev posla. Enako velja za asignacijo in za navodilo o načinu izvedbe plačila. Tudi brez izrecnega zapisa je pri prodaji vključena zaveza prodajalca, da kupcu izroči predmet brez napak, oziroma povedano drugače, od kupca ni mogoče zahtevati, da bo kupil obremenjen predmet prodaje.
sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo - institucija kot izvedenec - dogovor - cenik - pravilnik
Za izvedence, ki nimajo statusa sodnih izvedencev, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in strokovno institucijo ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo stroške odmeriti v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Tudi po večinskem stališču sodne prakse v primerih, ko sodišče izvedensko delo zaupa instituciji, slednjega pravilnika ni mogoče uporabiti.
sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je sodna cenilka opravila delo, naloženo z zgoraj navedenim sklepom sodišča, je do plačila upravičena. Pritožba ne zatrjuje, da navedena cenilka naloženega dela ni opravila, pritožbeno izpostavljena dejstva, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje trditve o prenizko ocenjeni vrednosti svoje nepremičnine, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje - igre na srečo - ravnanje v nasprotju z moralo - špekulativno ravnanje
Odpust obveznosti ni nevtralen pravni institut, ki bi dolžniku pripadal ne glede na njegove osebne okoliščine, pač pa nasprotno, gre za posebno pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki je odvisna od njene osebne moralno-etične drže ter od primernosti in korektnosti njenega odnosa do upnikov, ki z odpustom prevzamejo breme njenih neporavnanih dolgov, pa tudi od načina, na katerega se spoprijema z bolj ali manj običajnimi eksistenčnimi stiskami in finančnimi težavami v vsakdanjem življenju.
Pojma „nesorazmernosti prevzetih obveznosti s premoženjskim položajem dolžnika“ v smislu določbe iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne gre ocenjevati zgolj matematično (kot izračun razlike med dolžnikovim premoženjem in obveznostmi), saj lahko v življenju vsakega posameznika nastopijo okoliščine, ko obveznosti oziroma stroški presežejo razpoložljive prihodke oz. razpoložljivo premoženje, in lahko takšno stanje traja tudi daljši čas. Dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti mora imeti tudi znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti torej tudi neprimeren subjektivni odnos dolžnika do njegovega prevzemanja obveznosti, kot npr. nepremišljenost, lahkomiselnost ali celo špekulativnost.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - razlaga oporoke - volja zapustnika - spor o dejanskih vprašanjih - manj verjetna pravica - fideikomisarična substitucija
Kadar je sporna razlaga oporoke, mora tožbo vložiti tisti, ki zatrjuje kaj drugega kot je na prvi pogled videti iz besedila.
Oporoka vsebuje jasno določilo, da zapustnica želi, da je njena dedinja njena sestra. Četudi je bila laik, se je zagotovo zavedala, da bo njena sestra lahko podedovala njeno premoženje samo v primeru, če bo zapustnica umrla pred njo in zato je bolj verjetno, da je za primer, da bi svojo sestro preživela, v oporoki predvidela štiri nadomestne dediče.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - utemeljen razlog - stanovanjski stroški - obstoječi dolgovi stranke - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da obstoji povsem utemeljena bojazen, da se bo izvršilni postopek končal z dražbo stanovanja, ki predstavlja pritožnikov edini dom. To brez dvoma kaže na to, da se pritožnik ne zmore v celoti zavedati dolgoročnih posledic svojih ravnanj in ustrezno poskrbeti za svoje koristi brez hude škode zase. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da obstajajo tehtne okoliščine, ki opravičujejo določen poseg v pritožnikovo integriteto skladno z namenom zakonskega instituta postavitve pod skrbništvo ali delno skrbništvo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - želje varovanca - postavitev skrbnika - primernost skrbnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja, da bi bil njegov skrbnik (njegov brat) A. A., pri čemer je razumel, kaj bo vloga skrbnika, je ob nadaljnjih ugotovitvah, da A. A. B. A. najbolj zaupa in se z njim razume ter je A. A. najprimernejša oseba za skrbnika, ker živi z nasprotnim udeležencem na istem naslovu in že doslej zanj skrbi več kot ostali člani širše družine (z izjemo matere), odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika B. A. postavi njegovega brata A. A., pravilna.
izvršilni stroški - uspeh - nagrada za narok - ugovor dolžnika
Dolžnik utemeljeno navaja, da bi mu moralo sodišče priznati kot potrebne stroške udeležbe na naroku, saj ga je sodišče na narok vabilo in mu pripadajo tudi potrebni izdatki odvetnika za prihod na sodišče.
Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.
stečajni postopek nad pravno osebo - končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - navodila sodišča upravitelju - izdaja sklepa - predlog upravitelja - pravovarstveni zahtevek - aktivna legitimacija - načrt poteka stečajnega postopka
Stečajni postopek je mogoče končati le z izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka. Ne glede na to ali gre za končanje po opravljeni končni razdelitvi ali brez razdelitve upnikom, izda tak sklep sodišče na predlog upravitelja. Če upravitelj takega predloga sodišču ne poda, sodišče samo postopka ne more končati, lahko pa sodnik, ki vodi postopek, da upravitelju ustrezno navodilo za njegovo delo, ki je zanj obvezno. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dajanje navodil upravitelju, ki so zanj obvezna, ni v domeni upnika. Upnikov predlog, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom, predstavlja glede na njegovo vsebino, smiselno poziv sodišču za izdajo obveznega navodila upravitelju. Iz že večkrat zavzetega stališča sodne prakse pa izhaja, da takega pravovarstvenega zahtevka upnik nima, saj dajanje navodil upravitelju, ki so zanj obvezna, ali pozivi sodišču, da izda upravitelju obvezno navodilo, ni v domeni upnika.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-1, 21/1-6, 59, 59/2, 296, 296/6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - prijava terjatve - prijava prednostne terjatve - prijava terjatve upnika iz tujine - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - podaljšanje roka - nastanek terjatve - odločilno dejstvo - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.
Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker je sodišče prve stopnje na podlagi zaključka, da obnove postopka, ki je bil pravnomočno končan z zamudno sodbo, ni mogoče dovoliti iz razloga novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZZP, zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka kot nedovoljen. Obnovitveni razlog iz navedene točke 394. člena ZPP se namreč nanaša na dejstva in dokaze, ki bi jih tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pred izdajo sodbe. Odločilna je okoliščina, da je bila v obravnavani zadevi izdana zamudna sodba, ker tožena stranka po pravilno vročeni tožbi nanjo ni odgovorila. S tem je že v rednem postopku izgubila možnost izpodbijanja relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo zamudne sodbe in tega ne more zaobiti z institutom obnove postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - prenehanje pogodbe - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbe brez odpovednega roka - pisni opomin - pogodba kot materialno pravo - neplačevanje najemnine
Ker tožeča stranka trditvenemu bremenu o relevantnih dejstvih ni zadostila, je zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dana zakonito in v skladu s Pogodbo, materialnopravno zmoten. Pogodba je del materialnega prava, na katerega sta se sklicevali obe pravdni stranki in ga mora zato tudi sodišče ustrezno upoštevati. Ker sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje ni pravilno uporabilo določbe 5. člena Pogodbe, je pritožba utemeljena.
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 236, 236/1, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 236/3, 236/4, 236/5, 239, 239/1, 239/1-2. ZS člen 83, 83/2.
odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnosti - finančno prestrukturiranje - nepodaljšljivi rok - sklep o dopolnitvi - nujni postopek - COVID-19
Ugovor iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ter zahteva za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP se vsebinsko izključujeta.
Zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom je posledično v celoti pravilna odločitev sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik v predmetnem izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico in da še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tako je tudi v celoti pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047586
OZ člen 569, 574, 574/2. ZPP člen 318.
posojilno razmerje - zapadlost posojila - namensko posojilo - sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - zamudna sodba - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dokazna ocena
Institut zamudne sodbe je uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba zaradi pasivnosti tožene stranke temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi pa je toženec jasno pokazal, da zahtevku aktivno nasprotuje.