Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust za leti 2017 in 2018 v skupnem znesku 1.461,33 EUR. Pritožba zmotno kot bistveno izpostavlja okoliščino, da tožnica direktorice tožene stranke za izrabo letnega dopusta ni zaprosila.
Ddelavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta ne more samodejno izgubiti zato, ker ni podal prošnje za izrabo dopusta in lahko ta pravica ugasne le, če je delodajalec delavcu zlasti s tem, da ga je o pravici ustrezno poučil, dejansko omogočil pravočasno izrabiti dopust.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje višini priznanih stroškov postopka za postopek po združitvi zadev. Utemeljeno uveljavlja, da vrednost spornega predmeta v tem delu postopka ni znašala 31.000,00 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje, temveč 62.000,00 EUR, saj je vsak od tožnikov od nje zahteval plačilo zneska 31.000,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048551
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/1, 91/3, 230, 230/1. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 383, 383/1, 383/1-2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - nujna zadeva - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - zavrnilna sodba
Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 44042/2017 z dne 15. 4. 2021 zavzelo jasno stališče, da določba drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ (kot dopolnilna norma k določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1) predstavlja pravno podlago za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v nenujnih sodnih zadevah, pa tudi, da kazenske zadeve, v katerih se obravnava kazniva dejanja zoper gospodarstvo (t. i. gospodarske kazenske zadeve), ne spadajo med nujne zadeve v smislu tretjega odstavka 83. člena ZS, v katerih so zastaralni roki tudi v času ukrepov po ZZUSUDJZ neprekinjeno tekli dalje.
Zastaranje kazenskega pregona bi v obravnavani gospodarski kazenski zadevi nastopilo dne 16. 12. 2020. Ker pa zastaralni rok na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 - skupaj 64 dni - ni tekel, je zastaranje nastopilo dne 18. 2. 2021.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba pravnomočne začasne odredbe - namestitev otroka v zavod - spremenjene okoliščine - neizkazanost pogojev - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka
Pritožnica je predlog za izdajo začasne odredbe, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, vložila dvanajst dni po prejemu odločitve pritožbenega sodišča, s katero je postala odločitev o namestitvi mladoletnega A. v SVZ pravnomočna. V navedenem kratkem obdobju se pogoji, ki so bili podlaga za izdajo omenjene začasne odredbe (161. člen DZ), niso v ničemer spremenili. Pritožnica spremembe pogojev za izdajo začasne odredbe tudi ni navajala. Očitno s svojim predlogom nedopustno zahteva zgolj ponoven preizkus že pravnomočne odločitve. Pritožničin predlog za izdajo nove začasne odredbe je že zato neutemeljen.
ZPP člen 3, 3/3, 13, 206, 214.. ZDR-1 člen 70, 70/1, 79, 79/4, 230, 230/3.. OZ člen 86.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpravnina - višina
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati, glede pravice, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da jo pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej sporazume.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047740
ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5 - 4.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - prepoznava na podlagi fotografij - nedovoljeni dokazi
Namen slikovnega dokumentiranja prekrška prekoračitve hitrosti ni v tem, da bi se ugotavljala identiteta storilca, temveč v tem, da se lahko rezultat meritve in drugih podatkov (npr. časa meritve) nedvoumno pripiše kontroliranemu vozilu. Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v povečano fotografijo vozila izvedlo na storilčev predlog, da bi preverilo, ali predstavlja zanj razbremenilni dokaz oz. ali vzpostavlja dvom v domnevano dejstvo, da je on bil voznik vozila v času storitve prekrška. Pri tem je ugotovilo, da iz fotografije nedvomno izhaja, da za volanom vozila sedi moški in ne ženska, kar pomeni, da se ta dokaz ni izkazal kot razbremenilen dokaz za storilca.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2.. KZ-1 člen 38, 54, 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prvi odstavek 109. člena ZDR-1 določa pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je te okoliščine in interese ugotavljalo izven trditvene podlage toženke. Toženka je tako v sami odpovedi kot pred sodiščem prve stopnje navedla, zakaj z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, kot dokaz je poleg listine – sklep o prepovedi opravljanja dela z dne 13. 9. 2018, ki ovrže pritožbene navedbe tožnika o nadaljnjem odrejanju dela, v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2017 predlagala zaslišanje priče D.D.. Na podlagi ocene njegove izpovedi in ob upoštevanju ravnanja, ki ga je storil tožnik, z znaki kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1 in 54. členom KZ-1 in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1, je pravilno utemeljilo izgubo zaupanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049560
KZ-1 člen 227, 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zahteva za preiskavo - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - trajajoče kaznivo dejanje - realni stek - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - sprememba pravne kvalifikacije - čas izvršitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je pretirana zahteva v izpodbijanem sklepu, da bi morali biti v opisu dejanja poimensko navedeni upniki in višina njihovih terjatev, saj to ni potrebno niti pri kaznivem dejanju oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik s tem, ko je kot komandir Policijske postaje F. dne 14. 2. 2015 v službenem času preko službenega gesla vstopil v evidenco operativnih informacij, ki jo policija vodi na podlagi drugega odstavka 123. člena ZNPPol, vpogledal v operativno informacijo in jo posredoval E.E. z namenom, da ga seznani z njeno vsebino, izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zakonske znake tega kaznivega dejanja je izpolnil tudi s tem, ko je 2. 4. 2015 ob 19.48.46 uri ter 13. 4. 2015 ob 08.11.12 uri vpogledoval v operativno informacijo policije in s posredovanjem fotografije te informacije E.E. omogočil seznanitev z informacijami, do katerih ni bil upravičen.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prepoznega odgovora na tožbo, na to pa ne vpliva pritožbena trditev o tem, da je tožena stranka pravni laik.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - stiki otroka s staršem - varstvo otrokovih pravic - korist mladoletnega otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna opredelitev stikov - poslovni čas - dokazni standard verjetnosti - procesno gradivo - določitev preživnine - preživninska obveznost otrok - začasna določitev preživnine
Izdaja regulacijske odločbe oz. ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi otrokove ogroženosti potrebno nujno ukrepanje. Njen namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve.
Za udeleženca stiki pod nadzorom niti niso sporni; predlagateljica bi želela zaradi otrokovega počitka v vrtcu le zamakniti uro začetka stika. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem opravilo poizvedbe pri pristojnem CSD, kjer stiki potekajo. Ta je v elektronskem sporočilu z dne 5. 5. 2021 pojasnil, da je poslovni čas od 7. do 15. ure, zato stiki pod nadzorom po 15. uri niso možni. Upoštevaje določbo 163. člena DZ je določitev kraja in časa izvajanja stikov v dogovoru med sodiščem in pristojnim CSD. Glede na podano pojasnilo pristojnega CSD pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni v nasprotju z otrokovo koristjo, da stiki tudi vnaprej potekajo v času, določenem s predmetnim sklepom.
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, katere trditve strank so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
Začasno določena preživnina zagotavlja otrokovo nujno preživljanje in izključuje njegovo ogroženost. Ni namreč namen tako določene preživnine zagotovitev ustreznega življenjskega standarda, kakršen je obstajal pred razpadom življenjske skupnosti staršev
domneva o umiku pritožbe - zamuda roka - plačilo sodne takse
Plačilni nalog z dne 15. 9. 2020 je bil tožniku po pooblaščencu vročen 16. 9. 2020, sodno takso za pritožbo pa je plačal šele 15. 10. 2020, torej po poteku 15 dni od vročitve plačilnega naloga (rok se je iztekel 1. 10. 2020). Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje. Tožnikove pritožbene navedbe, da je plačal sodno takso v roku 15 dni od tedaj, ko je izvedel za obveznost njenega plačila, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - zavrnitev ugovora - sredstvo zavarovanja - sprememba načina zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
V sodni praksi ni dvoma, da prisilna izterjava na nepremičnino dolžnika, ki predstavlja njegov dom, pomeni najhujši poseg v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Sprostitev denarnih sredstev, ki so sedaj predmet zavarovanja, bi le kratkoročno olajšal položaj obtoženke, medtem ko bi bila obtoženka z novim sredstvom zavarovanja bistveno bolj omejena v svojih pravicah, še posebej, če bi v nadaljevanju prišlo do izvršbe na nepremičnino.
ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega za lažjo disciplinsko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol. Tožniku je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno delo "v civilu" z dnevnim razporedom dela, in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju Policijske postaje H. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.
ZSPJS člen 17a, 17a/3, 17a/4.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/6.
ocena dela - preizkus - komisija
ZSPJS ne določa obveznosti vnaprejšnje predložitve dodatne utemeljitve ocenjevalke oziroma dokumentacije, s katero razpolaga komisija. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje tožnice, da je namen preizkusa letne ocene, da se posamezni kriteriji vsebinsko preverijo na komisiji in da, ker predsednik komisije ni dovolil postavljati vprašanje tožnici in pooblaščencu, tožnici ni bilo omogočeno, da bi dokazala neobjektivnost ocene. Iz 17.a člena ZSPJS takšna obveznost komisije ne izhaja.
DZ člen 151, 157, 157/2, 161. ZIZ člen 58, 58/2, 273b.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna določitev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - največja korist otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - začasno omejevanje stikov - omejitev pravice do stikov - ugovorni postopek - narok za odločanje o ugovoru - izvajanje starševske skrbi - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - nadomestitev soglasja starša
Izhodišče je, da ima roditelj (oče) stike z otrokom, če le ni nujnih omejevalnih razlogov, in ne, da jih nima, in jih lahko ima le, če je nujno.
zavrženje tožbe - res iudicata - zmotna uporaba materialnega prava - predmet spora
V zvezi z vprašanjem, ali gre za že pravnomočno razsojeno zadevo o istem vprašanju (res iudicata), je bistveno, ali se v tem postopku uveljavlja identičen tožbeni zahtevek in če tožnik temelji tožbeni zahtevek na istem materialnopravnem razmerju. V obravnavani zadevi tožnik ne uveljavlja istega tožbenega zahtevka oziroma istega predmeta spora, pri utemeljitvi zahtevka pa se sklicuje na drugo pravno podlago oziroma tožbeni temelj. Nova tožba se tudi ne opira na isti sklop dejstev, o katerem je odločalo sodišče v zadevi Pd 281/2009, ne glede na kasnejši izvršilni postopek.
OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih, saj se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, da torej ni zakonsko predpisane kumulacije ali vrstnega reda unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj, vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika pa bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve, kar posledično pomeni, da tretji, t.j. prejemnik koristi, ki je pasivno legitimiran za v pravdi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, z ugovorom, da bi se upnik lahko poplačal od drugih solidarnih dolžnikov oziroma solidarnih porokov, ne more uspeti.
Ker toženi stranki nista uspeli izkazati t.i. pojma hude nehvaležnosti, ki je pogoj za enostranski preklic darila, sodišče prve stopnje pa je ob tem dokazno podprto ugotovilo in zaključilo še, da Sporazum predstavlja soglasje volj obeh pogodbenikov za sporazumno razvezo v letu 2007 sklenjene darilne pogodbe, je sodišče prve stopnje, pravilno zaključilo, da je šlo pri sklenitvi Sporazuma o razvezi darilne pogodbe iz leta 2007 za dvostranski pravni posel o razvezi darilne pogodbe in ne za enostranski preklic darila s strani drugotoženca.
Ker Sporazum torej ne predstavlja enostranskega pravnega posla, enostranskega preklica darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke, temveč dvostranski pravni posel, sporazum (soglasje volj) za razvezo darilne pogodbe, ne da bi za to obstajali pogoji za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti obdarjenke (prvotoženke), so že iz tega razloga neutemeljene tudi pritožbene navedbe drugotoženca, da se je z dejanjem prvotoženke (obdarjenke), t.j. s prenosom lastninske pravice na nepremičnini nazaj v (zemljiškoknjižno) last drugotoženca (darovalca), dosegel zgolj pravni učinek preklica darila. S Sporazumom se je namreč toženka (brez kakršnekoli odmene) strinjala z razvezo darilne pogodbe in hkrati na drugotoženca prenesla (ne samo lastninsko pravico na podarjenem zemljišču, temveč) tudi lastninsko pravico na hiši, zgrajeni na podarjenem zemljišču po obdaritvi, katere graditelj ni bil drugotoženec, čeprav v njej še vedno biva. Ob takšnem dejanskem stanju pa je materialno pravno povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je šlo pri pravnem dejanju dolžnice (prvotoženke) za neodplačno razpolaganje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055224
KZ-1 člen 170, 170/1, 174, 174/2.
posilstvo - kaznivo dejanje posilstva - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - dokazni predlog za zaslišanje priče - ocena verodostojnosti izpovedbe - dokazna ocena izpovedbe prič
Res je, da so podana določena razhajanja med oškodovankinimi izjavami na policiji, v preiskavi in na glavni obravnavi, vendar niso take, da bi vzbujala dvom v oškodovankini verodostojnosti. Nekoliko drugačno izpovedovanje oškodovanke na glavni obravnavi kot na policiji oziroma v preiskavi glede tega, v katerem prostoru, kolikokrat, po katerih delih telesa in koliko časa pred posilstvom jo je obtoženec otipaval, gre pripisati poteku časa.