ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega za lažjo disciplinsko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol. Tožniku je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno delo "v civilu" z dnevnim razporedom dela, in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju Policijske postaje H. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.
odškodninska odgovornost občine in države - zastaranje odškodninske terjatve - pomanjkanje aktivne legitimacije - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - sprememba prostorskega akta - nelegalna gradnja - pravica gradnje
Ker zastaranje posega v pravico do sodnega varstva, je treba pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera dovolj prožno, torej tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
Po izčrpanju pravnih sredstev zoper odločitev o zavrnitvi predloga za spremembo gradbenega dovoljenja in zoper odločitev o odstranitvi objektov je imel tožnik možnost, da oceni obseg škode, ki je zaradi teh ravnanj oblastnih organov nastala, vedel pa je tudi, kdo naj bi jo povzročil.
Šlo je za poslovni podvig družbe. Tožnik je bil sicer njen edini družbenik, a to ne vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je z odrejeno rušitvijo objektov zmanjšalo premoženje družbe in da bi z zatrjevanim poslovanjem bioplinarne dobiček in poslovne priložnosti ustvarjala družba.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2.. KZ-1 člen 38, 54, 235, 235/1, 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prvi odstavek 109. člena ZDR-1 določa pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je te okoliščine in interese ugotavljalo izven trditvene podlage toženke. Toženka je tako v sami odpovedi kot pred sodiščem prve stopnje navedla, zakaj z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati, kot dokaz je poleg listine – sklep o prepovedi opravljanja dela z dne 13. 9. 2018, ki ovrže pritožbene navedbe tožnika o nadaljnjem odrejanju dela, v pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2017 predlagala zaslišanje priče D.D.. Na podlagi ocene njegove izpovedi in ob upoštevanju ravnanja, ki ga je storil tožnik, z znaki kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1 in 54. členom KZ-1 in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1, je pravilno utemeljilo izgubo zaupanja.
domneva o umiku pritožbe - zamuda roka - plačilo sodne takse
Plačilni nalog z dne 15. 9. 2020 je bil tožniku po pooblaščencu vročen 16. 9. 2020, sodno takso za pritožbo pa je plačal šele 15. 10. 2020, torej po poteku 15 dni od vročitve plačilnega naloga (rok se je iztekel 1. 10. 2020). Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje. Tožnikove pritožbene navedbe, da je plačal sodno takso v roku 15 dni od tedaj, ko je izvedel za obveznost njenega plačila, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - zavrnitev ugovora - sredstvo zavarovanja - sprememba načina zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
V sodni praksi ni dvoma, da prisilna izterjava na nepremičnino dolžnika, ki predstavlja njegov dom, pomeni najhujši poseg v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Sprostitev denarnih sredstev, ki so sedaj predmet zavarovanja, bi le kratkoročno olajšal položaj obtoženke, medtem ko bi bila obtoženka z novim sredstvom zavarovanja bistveno bolj omejena v svojih pravicah, še posebej, če bi v nadaljevanju prišlo do izvršbe na nepremičnino.
ZSPJS člen 17a, 17a/3, 17a/4.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/6.
ocena dela - preizkus - komisija
ZSPJS ne določa obveznosti vnaprejšnje predložitve dodatne utemeljitve ocenjevalke oziroma dokumentacije, s katero razpolaga komisija. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje tožnice, da je namen preizkusa letne ocene, da se posamezni kriteriji vsebinsko preverijo na komisiji in da, ker predsednik komisije ni dovolil postavljati vprašanje tožnici in pooblaščencu, tožnici ni bilo omogočeno, da bi dokazala neobjektivnost ocene. Iz 17.a člena ZSPJS takšna obveznost komisije ne izhaja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047740
ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5 - 4.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - prepoznava na podlagi fotografij - nedovoljeni dokazi
Namen slikovnega dokumentiranja prekrška prekoračitve hitrosti ni v tem, da bi se ugotavljala identiteta storilca, temveč v tem, da se lahko rezultat meritve in drugih podatkov (npr. časa meritve) nedvoumno pripiše kontroliranemu vozilu. Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v povečano fotografijo vozila izvedlo na storilčev predlog, da bi preverilo, ali predstavlja zanj razbremenilni dokaz oz. ali vzpostavlja dvom v domnevano dejstvo, da je on bil voznik vozila v času storitve prekrška. Pri tem je ugotovilo, da iz fotografije nedvomno izhaja, da za volanom vozila sedi moški in ne ženska, kar pomeni, da se ta dokaz ni izkazal kot razbremenilen dokaz za storilca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pritožba v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožnici iz poslovnega razloga, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, neutemeljeno navaja, da ne vsebuje obrazložitve. Kot je pravilno iz odpovedi z dne 12. 6. 2018 ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženka podajo odpovedi utemeljila z reorganizacijo in v tem okviru ukinitvijo delovnega mesta čistilka. S tem je v odpovedi pisno obrazložila dejanski razlog, kot ji nalaga drugi odstavek 87. člena ZDR-1. Z navedbami v sodnem postopku, da je bila ukinitev delovnega mesta posledica odločitve, da ne bo več opravljala dejavnosti fitnesa, razloga za odpoved ni nedopustno konkretizirala, ampak je le pojasnila razloge za reorganizacijo (in jih tudi dokazala).
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust za leti 2017 in 2018 v skupnem znesku 1.461,33 EUR. Pritožba zmotno kot bistveno izpostavlja okoliščino, da tožnica direktorice tožene stranke za izrabo letnega dopusta ni zaprosila.
Ddelavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta ne more samodejno izgubiti zato, ker ni podal prošnje za izrabo dopusta in lahko ta pravica ugasne le, če je delodajalec delavcu zlasti s tem, da ga je o pravici ustrezno poučil, dejansko omogočil pravočasno izrabiti dopust.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo prepoznega odgovora na tožbo, na to pa ne vpliva pritožbena trditev o tem, da je tožena stranka pravni laik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik s tem, ko je kot komandir Policijske postaje F. dne 14. 2. 2015 v službenem času preko službenega gesla vstopil v evidenco operativnih informacij, ki jo policija vodi na podlagi drugega odstavka 123. člena ZNPPol, vpogledal v operativno informacijo in jo posredoval E.E. z namenom, da ga seznani z njeno vsebino, izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zakonske znake tega kaznivega dejanja je izpolnil tudi s tem, ko je 2. 4. 2015 ob 19.48.46 uri ter 13. 4. 2015 ob 08.11.12 uri vpogledoval v operativno informacijo policije in s posredovanjem fotografije te informacije E.E. omogočil seznanitev z informacijami, do katerih ni bil upravičen.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - stiki otroka s staršem - varstvo otrokovih pravic - korist mladoletnega otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna opredelitev stikov - poslovni čas - dokazni standard verjetnosti - procesno gradivo - določitev preživnine - preživninska obveznost otrok - začasna določitev preživnine
Izdaja regulacijske odločbe oz. ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi otrokove ogroženosti potrebno nujno ukrepanje. Njen namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve.
Za udeleženca stiki pod nadzorom niti niso sporni; predlagateljica bi želela zaradi otrokovega počitka v vrtcu le zamakniti uro začetka stika. Pritožbeno sodišče je v zvezi s tem opravilo poizvedbe pri pristojnem CSD, kjer stiki potekajo. Ta je v elektronskem sporočilu z dne 5. 5. 2021 pojasnil, da je poslovni čas od 7. do 15. ure, zato stiki pod nadzorom po 15. uri niso možni. Upoštevaje določbo 163. člena DZ je določitev kraja in časa izvajanja stikov v dogovoru med sodiščem in pristojnim CSD. Glede na podano pojasnilo pristojnega CSD pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni v nasprotju z otrokovo koristjo, da stiki tudi vnaprej potekajo v času, določenem s predmetnim sklepom.
O predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča šele po izvedbi vseh dokazov, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, katere trditve strank so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše.
Začasno določena preživnina zagotavlja otrokovo nujno preživljanje in izključuje njegovo ogroženost. Ni namreč namen tako določene preživnine zagotovitev ustreznega življenjskega standarda, kakršen je obstajal pred razpadom življenjske skupnosti staršev
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba pravnomočne začasne odredbe - namestitev otroka v zavod - spremenjene okoliščine - neizkazanost pogojev - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka
Pritožnica je predlog za izdajo začasne odredbe, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, vložila dvanajst dni po prejemu odločitve pritožbenega sodišča, s katero je postala odločitev o namestitvi mladoletnega A. v SVZ pravnomočna. V navedenem kratkem obdobju se pogoji, ki so bili podlaga za izdajo omenjene začasne odredbe (161. člen DZ), niso v ničemer spremenili. Pritožnica spremembe pogojev za izdajo začasne odredbe tudi ni navajala. Očitno s svojim predlogom nedopustno zahteva zgolj ponoven preizkus že pravnomočne odločitve. Pritožničin predlog za izdajo nove začasne odredbe je že zato neutemeljen.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno nasprotuje višini priznanih stroškov postopka za postopek po združitvi zadev. Utemeljeno uveljavlja, da vrednost spornega predmeta v tem delu postopka ni znašala 31.000,00 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje, temveč 62.000,00 EUR, saj je vsak od tožnikov od nje zahteval plačilo zneska 31.000,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048551
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/1, 91/3, 230, 230/1. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 383, 383/1, 383/1-2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - nujna zadeva - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - zavrnilna sodba
Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 44042/2017 z dne 15. 4. 2021 zavzelo jasno stališče, da določba drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ (kot dopolnilna norma k določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1) predstavlja pravno podlago za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v nenujnih sodnih zadevah, pa tudi, da kazenske zadeve, v katerih se obravnava kazniva dejanja zoper gospodarstvo (t. i. gospodarske kazenske zadeve), ne spadajo med nujne zadeve v smislu tretjega odstavka 83. člena ZS, v katerih so zastaralni roki tudi v času ukrepov po ZZUSUDJZ neprekinjeno tekli dalje.
Zastaranje kazenskega pregona bi v obravnavani gospodarski kazenski zadevi nastopilo dne 16. 12. 2020. Ker pa zastaralni rok na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 - skupaj 64 dni - ni tekel, je zastaranje nastopilo dne 18. 2. 2021.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049560
KZ-1 člen 227, 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zahteva za preiskavo - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - trajajoče kaznivo dejanje - realni stek - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - sprememba pravne kvalifikacije - čas izvršitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je pretirana zahteva v izpodbijanem sklepu, da bi morali biti v opisu dejanja poimensko navedeni upniki in višina njihovih terjatev, saj to ni potrebno niti pri kaznivem dejanju oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1.
ZPP člen 3, 3/3, 13, 206, 214.. ZDR-1 člen 70, 70/1, 79, 79/4, 230, 230/3.. OZ člen 86.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpravnina - višina
Delavec se vnaprej pravici, ki mu gre po zakonu, ne more veljavno odpovedati, glede pravice, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da jo pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej sporazume.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046134
ZKP člen 240, 240/4, 240/6, 331, 331/5.. ZZOKPOHO člen 3.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni otrok kot oškodovanec - zaslišanje mladoletne osebe - zaslišanje otroka - varstvo koristi otroka - dokazna ocena - oprostilna sodba
Sicer drži, kot opozarja pritožba, da je zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, tudi njemu v korist in predvsem v pomoč, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki bi zaradi zaslišanja nastale pri otroku, ki bi oziroma, če bi sploh, pričal zoper svojo mater, s katero živi in je nanjo čustveno navezan.
povrnitev škode - škoda, ki jo povzroči žival - ugriz psa - odgovornost imetnika živali - imetništvo živali
Pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da imetnica psa v času škodnega dogodka ni bila toženka, pač pa njena mati, saj je bila slednja tista, ki ga je imela v varstvu in pod nadzorom. Vprašanje, kakšen nadzor je izvajala imetnica, ki ni toženka, zato ni relevantno, in so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki zoper pomanjkljiv dokazni postopek, češ da ni bil dovolj izveden za razjasnitev okoliščin nadzora in konkretnega nastanka škodnega dogodka. Toženka, čeprav lastnica, ni tista, ki bi bodisi objektivno bodisi krivdno odgovarjala za škodo, ki jo je njen pes povzročil, ker v času povzročitve škode ni bila njegova imetnica.