ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.
OZ člen 164, 239, 243, 243/4, 246, 626, 626/1, 626/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pogodbe - škoda zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti - ukrepi za zmanjšanje škode - premoženjska škoda - pravica do povračila škode - vrednost vozila - višina materialne škode - odstop od pogodbe - stroški popravila
Tožeča stranka bi morala narediti vse, da je škoda čim manjša in s tem odpeljati vozilo (četrti odstavek 243. člena OZ).
Ker ne gre za odškodninsko odgovornost tožene stranke za poškodovanje vozila, ampak za neizpolnitev pogodbe o delu, je lahko izhodišče za presojo vrednosti le vrednost vozila, ki ga je imelo vozilo, ko ga je tožena stranka prevzela v popravilo.
Tožniku gre tista škoda zaradi neizpolnitve, ki je cena vozila ob prevzemu (poškodovanega), upoštevaje čas amortizacije oziroma propadanja do maja 2016, ko bi tožnik vozilo moral odpeljati.
Le v primeru, v kolikor policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled in ju udeleženec cestnega prometa odkloni, v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, zato je obdolžencu mogoče očitati storitev tovrstnega prekrška le, v kolikor mu je bil zaradi nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola odrejen strokovni pregled, ki ga je obdolženi odklonil.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - določitev izklicne cene - tržna vrednost - ocenjena likvidacijska vrednost - ovira za prodajo premoženja - obstoj ločitvene pravice
Zakon sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Zakon pri določitvi izklicne cene sodišča torej ne omejuje navzgor, temveč navzdol. Pri določitvi izklicne cene hitrost postopka prodaje tudi ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati. V skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, je potrebno postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji tudi glede višine plačila terjatev upnikov. Zato zlasti ob prvi prodaji izklicne cene brez tehtnih razlogov ni smiselno določiti občutno pod vrednostjo, ocenjeno na podlagi ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.
stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik v konkretnem primeru s pritožbo zoper sklep ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja od položaja, ki ga ima na podlagi izpodbijane odločbe. Izdano soglasje sodišča prve stopnje k uresničitvi odstopne pravice ne bo vplivalo na spor v zvezi s prerekano izločitveno pravico. Dokler ni pravnomočno odločeno o kondikcijskih zahtevkih iz domnevno že razvezane pogodbe, pritožnik s pritožbo zoper sklep o soglasju ne more doseči spremembe tega sklepa v svojo korist.
Pritožnik se s pritožbo ne zavzema k ohranitvi veljavnosti in k izpolnitvi pogodbe, pač pa smiselno k ugotovitvi, da sam nima obveznosti vrnitve v najem vzetih stvari. Ker je izločitvena pravica prerekana, lahko tako odločitev doseže le v sledeči pravdi, ne pa v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep in jo je posledično zavrglo.
Tožnik je 14. 3. 2020 odšel na Hrvaško, kjer je ostal od 15. 3. 2020 do 29. 3. 2020 in ni prišel na delo v Slovenijo. Niso relevantne navedbe toženke, da tožnik formalno ni imel urejenega prebivališča na Hrvaškem. Tam je doma in odhaja na delo v Slovenijo, toženka pa mu tudi priznava potne stroške v zvezi s tem. Ob prehodu meje 14. 3. 2020 so mu hrvaški mejni organi v skladu z ravno uveljavljenim odlokom odredili karanteno oziroma izolacijo za 14 dni, mu izročili pisno obvestilo o tem, ga opozorili na denarno kazen v primeru kršitve, ter mu naročili, naj pokliče epidemiologinjo. Ta je tožniku dala takšna navodila kot mejni organi - v skladu z veljavno različico predpisa, po kateri se je kot okuženo območje štela Slovenija kot celota. Po pravilnem stališču sodišča so glede tožnika odločilna pravila, veljavna 14. 3. 2020, pogojev vstopa zanj ni mogel spreminjati kasnejši odlok z dne 19. 3. 2020, ki je sicer določil izjemo prehajanja za zdravstvene delavce (tožnik je bil bolničar).
Toženka temu stališču v pritožbi nasprotuje in poudarja pomen slednjega predpisa. A celo v primeru, če bi imela prav oziroma, če bi hrvaški predpis res določal, da tožnik lahko prekine karanteno, bi to imelo vpliv na presojo neopravičenega izostanka oziroma hujše kršitve, ne pa tudi krivde. Vprašanje krivde je le v tem, ali je tožnik res naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti izostal z dela. Kakšne so bile okoliščine, zaradi katerih ni prišel oziroma ni mogel priti na delo; ali ga te razbremenjujejo krivde v zvezi z izostankom z dela. O navedenem je sodišče prve stopnje tudi že ustrezno razlogovalo, četudi izpostavljeno stališče (da je bistveno, ali je prestopil mejo zato, da bo odsoten z dela) ni povsem ustrezno. Nenazadnje je šlo za odlok, ki je ravno začel veljati in je tožnik zanj zvedel šele ob prehajanju meje.
plačilo sodnih taks sodišču - delen uspeh - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - terjatev države - delni uspeh
Ker je bil tožnik plačila sodne takse za postopek s pritožbo oproščen in sodne takse ni plačal, s pritožbo pa je delno uspel, mora znesek neplačane sodne takse v tem obsegu plačati toženka. Gre namreč za del takse, ki bi jo (ker se po prvem odstavku 15. člena ZST-1 šteje kot del stroškov postopka) morala toženka plačati tožniku, saj je v postopku s pritožbo delno uspel. Ker pa je bil toženec plačila sodne takse oproščen, ima v tem primeru terjatev do zavezanca (v konkretnem primeru: toženke) država. Pritožba pa pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje takso za pritožbo zoper sodbo napačno odmerilo, ker ni upoštevalo določila petega odstavka 18. člena ZST-1, po katerem se vzame kot podlaga za plačilo sodne takse za pritožbo le vrednost izpodbijanega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046026
ZIZ člen 58, 58/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22, 23.
zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - odgovor na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih navedb
Določilo prvega odstavka 58. člena ZIZ je le procesne narave in opredeljuje pravno posledico, da dolžnikovih trditev ni potrebno dokazovati. Nikakor pa ne določa postopkovne posledice, da sodišče avtomatično ugodi dolžnikovemu ugovoru, kot je storilo sodišče prve stopnje, ne da bi ugovor vsebinsko presodilo.
uvedba dedovanja - predmet dedovanja - oklic neznanim dedičem - smrt zapustnika - fizična oseba - zadruga - članstvo v zadrugi - premoženje zapustnika - zadružno premoženje - rodbinska zadruga
Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem je, kot že beseda pove, neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046449
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14. ZPP člen 213, 243, 339, 339/1, 340, 341.
denarna odškodnina - padec na pohodni površini - mokro in spolzko cestišče - ogled kraja - izvajanje dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - krivdna odgovornost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - soprispevek oškodovanke - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - izvajanje zimske službe - zimske razmere - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - izvedensko mnenje - pretrpljene telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - strah v širšem smislu (sekundarni strah) - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - temelj tožbenega zahtevka - zlom
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica padla pri prečkanju cestišča na samem cestišču, ki je v skladu z Zakonom o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) del ceste, ki je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu, pod pogoji določenimi z zakoni in drugimi predpisi. V obravnavanem primeru gre za cesto, ki poteka med stanovanjskim blokom in parkiriščem, torej za cesto, ki jo uporabljajo tudi pešci, zato mora stanje cestišča ustrezati standardu normalne in še sprejemljive pohodne površine, ki jo lahko pešec prehodi brez težav, kar v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno, zaradi opuščenega ukrepanja upravljalca pohodne površine.
ZGD-1 člen 610, 610/1, 615, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2.
sodni preizkus menjalnega razmerja - preizkus primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - nagrada članom poravnalnega odbora - mnenje poravnalnega odbora - vsebina mnenja - nerelevantne pritožbene navedbe
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba izvajanja stikov - prevzemno predajno mesto - spremenjene okoliščine - največja korist otroka
Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu.
Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.
invalidska pokojnina - odmera - meddržavni sporazum
Tožena strankaje pravilno upoštevala tako pokojninsko dobo dopolnjeno v Republiki Sloveniji kot tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Severna Makedonija in tudi prišteto pokojninsko dobo.
Glede upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški pa je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, da bi bil v primeru upoštevanja navedene dobe tožniku odmerjen sorazmerni del invalidske pokojnine, ki pa bi bil za tožnika manj ugoden od invalidske pokojnine, kot je odmerjena z izpodbijano odločbo.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ne Pogodba in ne ZOdv ne ločita pojma "pravno svetovanje" od drugih odvetniških storitev, zato tožena stranka ne more uspeti s subjektivno pogojenim ločevanjem med "pravnim svetovanjem" in "odvetniškimi storitvami".
duševno zdravje - duševne motnje - psihiatrično zdravljenje - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev osebne svobode - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje varnosti ljudi - izvedensko mnenje - psihotično dojemanje realnosti - uspešnost zdravljenja - potek zdravljenja - poseg v ustavno varovane pravice
Oseba ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, s čimer so izpolnjeni pogoji za nadaljnje zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične klinike.
poneverba - ponareditev ali uničenje poslovne listine - javna seja - skrajšani postopek - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti - osebnostne pravice - varstvo osebnih podatkov - listina - dokazovanje na podlagi listin - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - kršitev pravice do obrambe - premoženjskopravni zahtevek - računi - nerazumljiv izrek
V skrajšanem kazenskem postopku mora biti navzočnost strank na seji koristna za razjasnitev stvari, kar je najprej odvisno od vrste izpodbojnih razlogov in nato še od njihove vsebine (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP-700/16 z dne 28. 5. 2020). Pritožnika sicer razmeroma obsežno uveljavljata izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar brez artikuliranih novih dejstev ali dokazov, o katerih se ne bi izreklo že sodišče prve stopnje in ne na način, da bi bilo navedeno stanje stvari po ali zaradi navzočnosti strank in pritožnikov na seji, še bolj jasno od stanja, ki tako ali tako izhaja iz napadene sodbe, obeh pritožb in odgovorov na pritožbi.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno podmeno, da naslovnik človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz drugega poglavja Ustave R Slovenije (Ustava) niso zgolj posamezniki ali fizične osebe, ampak še določene civilnopravne osebe, kot so denimo gospodarske družbe in druge.
Le tedaj, ko je predlagani dokaz mogoč, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi, ko ta niso bila ugotovljena že z drugimi dokazi in ko dokaz tudi sicer utegne prispevati k popolni ugotovitvi dejanskega stanja, je sodišče dolžno njegovo izvedbo omogočiti.
OZ člen 240.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/4.. URS člen 22.
vračilo štipendije - višja sila - zdravstveno stanje
Res je skladno z določilom četrtega odstavka 87. člena ZŠtip-1 lečeči zdravnik specialist tisti, ki lahko ugotovi, da je zdravstveno stanje vplivalo na to, da štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti. Zato je tožeča stranka kontaktirala lečečega specialista oziroma operaterja, kar izkazuje predložena elektronska korespondenca med tožečo stranko in samim operaterjem. Le-ta potrjuje, da je tožeča stranka poskušala pri operaterju dobiti sporno potrdilo, vendar jo je lečeči specialist napotil na osebno zdravnico, ker specialisti naj ne bi bili pravi naslov za izdajanje posebnih mnenj, potrdil. Tožeča stranka se je zato upravičeno obrnila na osebno zdravnico, ki ji je vsled napotitve s strani lečečega specialista, mnenje tudi izdala. Posledično je šteti, da je tožeča stranka s predložitvijo tega potrdila, izkazala obstoj opravičljivih zdravstvenih razlogov oziroma višjo silo, kot jo opredeljuje pravna podlaga.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - obrazloženost sodne odločbe - odločba o premoženjskopravnem zahtevku
Ob pritožbenem ocenjevanju točke 8 obrazložitve izpodbijane odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni obrazložena v skladu z zgoraj povzetimi zahtevami Ustavnega sodišča, kar posledično pomeni, da izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov in je obremenjena z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo zatrjuje pritožnik. V obrazložitvi predmetne odločbe nikjer niso razvidni formalni pravni viri, na temelju katerih je sodišče prve stopnje odločilo, saj kot že rečeno, ne zadostuje zgolj sklicevanje na kazenskopravno normo 105. člena ZKP.