Otroka je mogoče ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist oziroma, če starša ne živita skupaj. To izhaja iz smisla določb DZ, pa tudi iz duha konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala Republika Slovenija.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejanje, ki je opisano v izreku zasebne tožbe, ni očitano kaznivo dejanje, prav tako pa ne vsebuje zakonskih znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045868
KZ-1 člen 38, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 230, 230/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča
Zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je bil v Uradnem listu RS 28. 3. 2020 objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je v 3. členu določil način teka rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena tega zakona je določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da se je v nenujnih zadevah ustavil tudi tek zastaralnih rokov, in sicer v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020, glede na to, da je navedena določba prenehala veljati s sklepom Vlade RS (Ur. l. RS, št. 74/2020 z dne 21. 5. 2020 v zvezi z 2. členom ZZUSUDJZ, objavljenem v Ur. l. RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020). Zakon je torej določil, da roki v sodnih zadevah v tem času ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, obravnavana zadeva pa ni nujna. Zastaranje kazenskega pregona se je zato v obravnavani in ostalih nenujnih zadevah podaljšalo za 64 dni.
Sklep FURS ima dokazno vrednost po prvem odstavku 224. člena ZPP in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem kot javni listini potrjuje ali določa. Tožeča stranka pa ni izkoristila možnosti, ki jo daje četrti odstavek 224. člena ZPP in ni dokazovala, da so dejstva v sklepu FURS neresnično ugotovljena. Sodišče prve stopnje je v 15. točki razlogov obrazložilo, da je bil pobot izveden v skladu z določbo 12. člena Sporazuma, bil je tudi realiziran, kot izhaja iz izpiska o zapiranju obveznosti z dne 21. 11. 2017 (A4). 12. člen Sporazuma je določal, da sme tožena stranka kot naročnik katerokoli svojo terjatev do tožeče stranke kot posrednika (iz kateregakoli naslova), pobotati s katerokoli terjatvijo posrednika do sebe iz naslova tega Sporazuma. To pa pomeni, da sta se pravdni stranki o pobotanju sporazumeli in ni potrebna še posebna enostranska izjava volje tožene stranke o pobotanju. V skladu z 10. členom Sporazuma je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar tožeča stranka v pritožbi ne napada, da sta se pravdni stranki, ob prenehanju njunega poslovnega odnosa dogovorili za nadomestilo za predčasno prenehanje veljavnosti Pogodbe v višini dveh povprečnih mesečnih provizij. Po vsebini sta se torej dogovorili za odpravnino, vrednostno izraženo v višini dveh provizij, ki sta bili pobotani. Medsebojne terjatve in obveznosti pravdnih strank so torej s pobotanjem prenehale. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da, če bi tožeča stranka hotela doseči razveljavitev Sporazuma, bi lahko izpodbijanje navedenega Sporazuma uveljavljala le s tožbo po 95. členu OZ. Podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka iz četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP pa je podana tedaj, če bi oseba v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona (torej upnik), s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem zoper dolžnika, uveljavljala ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem. Le v opisani procesni situaciji, bi bilo mogoče izpodbojni zahtevek uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki bi tekel na podlagi take tožbe (ugovor izpodbojnosti). Za takšen primer v tem sporu ne gre. Pravna posledica iz četrtega odstavka 261. člena je namreč vezana na prvi odstavek tega člena, ki ureja situacijo, da veljata medsebojni terjatvi za pobotani, če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Le v tej situaciji terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani z izjemo, ki jo ureja 263. člen ZFPPIPP.
Zakon namreč ne predvideva različnega obravnavanja obvladovanja konfliktov interesov v primeru enoosebnih ali večosebnih družb z omejeno odgovornostjo. Edina izjema, v zvezi s katero je predvideno, da se določbe 38.a člena ZGD-1 ne uporabljajo, je položaj, ki ga ureja enajsti odstavek tega člena in po katerem se določbe tega člena ne upoštevajo za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršilni direktor sam, ali njegov družinski član, imetnik deleža v višini vsaj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljalskih pravic te delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Enako velja, če so vsi skupaj imetniki takega deleža. Določbe tega člena se tudi ne uporabljajo v primeru, če znesek posameznega pravnega posla ne presega 2.000,00 EUR brez DDV in če skupni znesek vseh pravnih poslov v drugo družbo ali drugo pravno osebo v tekočem poslovnem letu ne presega zneska 24.000,00 EUR brez DDV. Zakonodajalec je izbral najstrožjo sankcijo za pogodbe sklenjene v koliziji interesov, kar je povsem razumljivo, saj gre za osebe, ki lahko sklepajo pomembne pravne posle, pravno zavezujoče za družbo. Zaradi velike količine premoženja, s katerim lahko razpolagajo kot zastopniki gospodarskih družb pa tudi možnemu izkoriščanju informacij in priložnosti, so možnosti za oškodovanje zastopanega oziroma sklenitev poslov v koliziji interesov bistveno večje od drugih oblik zastopanja. Glede na izpostavljeno zakonsko ureditev je povsem jasno, da mora biti soglasje, predvideno v četrtem odstavku 38.a člena ZGD-1, ne glede na to, ali gre za enoosebno ali večosebno družbo z omejeno odgovornostjo, na zakonsko predpisan način izjavljeno in nato v ustrezni formalni obliki sprejeto. Pri tem je prav tako tudi jasno, da se mora soglasje nanašati na vsak posamičen, konkretni pravni posel. Zakonska dikcija devetega odstavka 38.a člena ZGD-1, po kateri se, če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni dano, šteje, da je pravni posel ničen, je povsem jasna. Na podlagi jezikovnega zapisa "se šteje, da je pravni posel ničen", ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponuja toženec, da gre pri navedeni zakonski dikciji za izpodbojno domnevo ničnosti. Pravna domneva ima dve med seboj povezani sestavini: domnevno bazo in domnevo. Domnevna baza predstavlja skupek dejstev, na podlagi katerih zakon sklepa, da obstaja neko drugo dejstvo. Pravna domneva je namenjena olajševanju dokazovanja nekega dejstva. Ničnost pa ni dejstvo, ampak pravni termin, ki predstavlja eno od oblik neveljavnosti pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00046274
SPZ člen 117, 118.. ZPP člen 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
obratovalni stroški - pasivna legitimacija upravnika - trditveno in dokazno breme - konkretizacija obratovalnih stroškov po višini - pravočasno uveljavljanje kršitev pravdnega postopka
Kljub določbi 118. člena SPZ, da je upravnik v poslih upravljanja zastopnik etažnih lastnikov in da načeloma ni dolžan zalagati lastnih sredstev za pokrivanje obveznosti etažnih lastnikov, to ne izključuje možnosti, da upravnik v okviru pogodbene svobode z dobaviteljem energenta stavbi, ki jo ima v upravljanju, pogodbo sklene v lastnem imenu ter se dobavitelju sam zaveže plačati njegove terjatve iz naslova dobav.
Kljub povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in načelu, da trditev ni mogoče nadomestiti z dokazi, bi bila v okoliščinah konkretne zadeve zahteva, da bi morala tožeča stranka v okviru tožbenih navedb povzeti vse postavke iz predloženih računov, pretirana in bi pomenila formalistično sojenje ter bi bila v nasprotju z načelom poštenega sojenja. Takšno stališče sodišča prve stopnje je povsem pravilno in glede na okoliščine obravnavanega primera povsem utemeljeno.
zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - izpolnitev taksne obveznosti - več taksnih zavezancev - več zavezancev za plačilo sodne takse
Iz zakona ne izhaja dolžnost sodišča, da izda v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, za vse taksne zavezance enotni plačilni nalog.
ZZUSUDJZ člen 3. Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) točka 1. ZVEtL-1 člen 3, 37. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - procesni rok - pravica do izjave - vročanje vloge v odgovor - kršitev pravice do izjave - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici.
Bistveni pogoj za uresničevanje strankine pravice do izjave je, da je seznanjena z vsem procesnim gradivom v sodnem spisu. Gre za poseben vidik pravice do izjave, to je pravico do informacije. V skladu s tem mora biti stranki omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami, ki jih v spis predložijo nasprotne stranke, in da se o njih izjavi (kar v nepravdnem postopku predvideva 4. člen ZNP). To se zagotavlja z vročanjem. Vročitev pa mora biti taka, da stranki omogoči realno možnost, da se o prejeti vlogi izjavi pred odločitvijo sodišča.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - nezakonitost odpovedi
Pravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Take okoliščine je treba razlagati restriktivno, saj gre za izjemo, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na delodajalcu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot take okoliščine štelo, da je tožnica že oktobra (pred odpovedjo) povedala tožencu, da je ne bo več na delo, in se na njegove pozive tudi po zaključku bolniškega staleža ni več oglašala in ni prišla na delo. Navedene okoliščine, ki pravzaprav pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, niso tiste, zaradi katerih tožencu ne bi bilo treba omogočiti zagovora tožnici.
Toženec ni dokazal, da bi se tožnica seznanila s pisno obdolžitvijo in vabilom na zagovor pred datumom zagovora 28. 11. 2019, zato ni dokazala, da ji je bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in je tako zaradi kršitve pogoja iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 izredna odpoved z dne 28. 11. 2019 nezakonita.
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe ne more nalagati drugemu sodišču, kako naj v posameznem postopku odloči oziroma ne odloči in kako naj postopa. V obravnavanem primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe pred vložitvijo tožbe v gospodarskem sporu, pravdno sodišče ne more posegati v (tudi že pravnomočne) odločitve stečajnega sodišča, saj bi bilo to v nasprotju z načelom prirejenosti postopkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047233
ZIZ člen 71, 169, 169/6, 192. OZ člen 131, 131/1, 179, 352. ZPP člen 298, 303, 355. URS člen 23, 26, 36, 36/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izvršilni postopek - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za oblastno protipravnost - protipravno ravnanje sodnika - obstoj protipravnosti - subjektivni rok - izvršba na več nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odlog izvršbe na predlog dolžnika - sklep o domiku - finančna stiska - dolg - izločitev sodnika - nedotakljivost stanovanja - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic v koliziji - listinski dokaz - izvedenec kot informativni dokaz - neprimerno vedenje stranke na glavni obravnavi - potrebni pravdni stroški
Pri opredelitvi trenutka subjektivnega spoznanja je brez dvoma relevantno tudi obdobje, ko je imela tožnica možnost razveljaviti učinke javne dražbe, torej z vložitvijo pritožbe odvrniti škodo.
S prodajo stanovanja je tožnica izgubila dom, kar predstavlja najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma, pa tudi poseg v osebno dostojanstvo. Četudi je bil poseg dopusten oziroma zakonit, bi moralo izvršilno sodišče v zadnji fazi sodne presoje, upoštevajoč vse relevantne okoliščine konkretnega primera, opraviti tehtanje med različnimi ustavnopravnimi pravicami, ki so bile v koliziji; med pravico upnikov do učinkovitega sodnega varstva na eni strani ter pravico dolžnice do spoštovanja doma in osebnega dostojanstva na drugi strani.
Da je izvršba na stanovanje za tožnico predstavljala nedopustno trdoto, potrjuje tudi okoliščina, da je bila Republika Slovenija na dan 15. 5. 2014 (poleg A. d. d.) edini upnik, glede katerega se je lahko opravila dražba.
Četudi prostor, kjer se je nahajala gmota snega, ki je bila vzrok za tožničin padec, ni bil namenjen smučarjem, temveč je to bila terasa smučarske koče, je prav zaradi ugotovljene neločljivosti tega prostora od izteka smučišča neutemeljeno toženkino pritožbeno stališče, da upravljalec ni bil na tem prostoru dolžan izvajati kakršnihkoli dodatnih ukrepov. Ugotovljeno dejstvo je, da na tem prostoru škodnega dogodka ni izvedel nikakršnega ukrepa, saj je bil iztek smučišča in s tem prehod na teraso smučarske koče povsem neoznačen, prav tako je bila neoznačena gmota strnjenega snega, ki prestavlja po 4. členu ZVSmuč neprilagojeno mesto.
V skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP so nova dejstva in novi dokazi tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali v času do zaključka dokaznega postopka, oziroma do končane glavne obravnave, pa jih stranka ni mogla navesti, oziroma predložiti pravočasno brez svoje krivde.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
družinsko pravo - varstvo in vzgoja otroka - osebni stiki z otrokom - določitev stikov med počitnicami - največja korist otroka - korist mladoletnega otroka - spremenjene razmere - potrebe otroka - dopust - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Z logističnega vidika je stik, ob katerem deček z očetom hiti k dejavnosti in nazaj, nato pa še na materin dom, bolj obremenjujoč od stika, za kakršnega se zavzema pritožnik. Glede na težave ob predajah s stika (ne glede na to, kdo jih povzroča) pa je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi bistveno bolje, če oče sina po stiku odpelje v šolo, namesto da ga pripelje na materin dom.
Da je bila meja med nepremičninami urejena s pravnomočnim sklepom sodišča sta v navedbah zatrjevala sama predlagatelja ter kot v dokaz predlagala vpogled v ta sklep, ki sta ga kot dokaz k predlogu tudi priložila. Iz takšnih trditev, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dokaza tudi sprejelo, pa implicitno izhaja, da je bila meja, urejena v tem sodnem postopku, tudi označena z mejnimi znamenji, saj je to nujna zahteva za v takšnem postopku urejane meje.
Določbe ZIZ ne nalagajo sodišču dolžnosti izvedbe naroka v ugovornem postopku in s tem zaslišanja strank, oziroma izvedbe dokaza na naroku, temveč je pravica presoje sodišča prve stopnje ali bo izvedlo dokaze na naroku ali ne.
Pritožbeno sodišče se strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da niso v korist otroka niti telefonski stiki s tožencem glede na ugotovljene okoliščine, da je otrok star štiri leta, da nima svojega telefonskega aparata in z njim tudi ne zna rokovati, ter bi zaradi tega bilo nujno sodelovanje tožnice, da je tožencu očitana storitev kaznivega dejanja poskusa umora tudi mladoletne Ž. in tožnice, njene matere in zato je podan dvom v zmožnost tožnice ustrezno pripraviti mladoletno Ž. na telefonski stik s tožencem ter še, da tudi iz mnenja CSD z dne 19. 10. 2020 izhaja, da mladoletna Ž. ni izkazala interesa za izvajanje stikov z očetom preko telefona.
OZ člen 10, 10/2, 70, 70/3, 112, 116, 117, 239, 239/2, 240, 243, 244, 329, 519, 519/1.
podizvajalska pogodba - pogoji javnega razpisa - skupni namen pogodbenikov - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - naknadna nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - rok izpolnitve obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - utemeljenost odstopa od pogodbe
Že sodišče prve stopnje je v točki 33 obrazložitve pravilno pojasnilo, da niti izpolnitev obveznosti toženke (podaja specificiranega naročila v smislu 519. člena OZ) niti izpolnitev obveznosti tožnice (dobava opreme) v smislu zgoraj citiranih določb OZ ni postala nemogoča. Zaradi naročnikovega zavračanja opreme R.V. je odpadel zgolj interes toženke za nabavo opreme, saj se je, kot to izhaja iz njenih vlog, slednja zavedla, da v okviru Projekta P. opreme ne bo mogla vgraditi, to pa (še) ne pomeni, da je njena izpolnitev postala nemogoča.
Sodišče prve stopnje je v okviru točke 23 obrazložitve povsem pravilno zaključilo, da zato ker niti rok za podajo naročila s strani kupca (toženke) niti rok za dobavo opreme s strani prodajalca (tožnice) v Podizvajalski pogodbi ni bil določen, je pa bila določitev roka (da poda ustrezno specifikacijo naročila v smislu prvega odstavka 519. člena OZ) prepuščena kupcu (prvi odstavek 3. člena pogodbe), rok iz tožničinega pisnega poziva z dne 16. 4. 2014 (priloga A6) ni dodatni rok iz drugega odstavka 105. člena OZ, ampak gre za rok za podajo specifikacije iz prvega odstavka 519. člena OZ. Nespoštovanje tega roka pa po pravilnem stališču sodišča prve stopnje (glede na dikcijo pravkar citiranega člena OZ) nima za posledico razveze pogodbe po samem zakonu, ampak daje prodajalcu (tožnici) pravico odstopiti od sklenjenega pravnega posla, ki se uresniči z odstopno izjavo. Slednjo je tožnica podala (šele) 11. 5. 2015 (priloga A7). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je tožnica od pogodbe odstopila (že) v aprilu 2014.
Takšni zaključki temeljijo na pravilnih stališčih izpodbijane sodbe, da je treba pri tveganjih, ki izvirajo iz sfere profesionalne osebe (ki praviloma opravlja dejavnost zaradi pridobivanja dobička) upoštevati vsa tveganja, ki so povezana z njenim poslovanjem (slednja mora posledice teh tveganj v celoti nositi sama, tudi če nastopa negativnih posledice ne more vedno preprečiti), da pri presoji obvladovanja tveganj niso bistvene samo možnosti neposredne preprečitve uresničitve tveganj, zaradi katerih bi nastale negativne posledice v sferi druge pogodbene stranke, ampak so vključene tudi vse druge, (tudi) pravne možnosti, ki jih ima pogodbena stranka in s katerimi lahko odpravi negativne posledice uresničenih tveganj in da v notranjo sfero tveganj spadajo tudi ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju ter tudi ravnanja oseb, s katerimi so ti v nadaljnjem poslovnem razmerju.
ureditvena začasna odredba - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - procesna legitimacija - meritorno odločanje
Gre za situacijo, ko stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva nekaj, kar sicer ni predmet pravde in česar sama (še) ne uveljavlja v obliki tožbenega zahtevka. Zgolj to pa samo po sebi ne pomeni, da začasne odredbe ni mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00045822
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 300.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - ugovor pasivne legitimacije - izračun nastale škode - dokazna ocena sodišča prve stopnje - zatrjevane bistvene kršitve določb postopka
Da bi kdo drug ali družba E.N. d.o.o. surovino porabila zase, jo odtujila ali tožeči stranki kako drugače preprečila njen prevzem, pa tožena stranka ni konkretizirano zatrjevala niti izkazala. Že iz tega razloga je ugovor pasivne legitimacije očitno neutemeljen, zato dejstvo, da se sodišče prve stopnje ni (neposredno) opredelilo do (sicer dokazno nepodprtih) navedb tožene stranke, da je surovino, ki ni bila porabljena v korist tožeče stranke porabil nov najemnik, ne predstavlja očitane kršitve pravice do izjave oziroma sodelovanja v postopku.