kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - poškodovanje stvari
Poškodovanje, ki predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, je v vsakem obravnavanem primeru treba konkretizirati z dejstvi in okoliščinami, ki jasno opredeljujejo, kakšno poškodbo (in posledično v kakšnem obsegu) naj bi povzročil obdolženec, slednjemu pa na ta način omogočajo tudi učinkovito obrambo. V opisu očitanega dejanja bi tako moralo biti navedeno, v čem se kaže poškodba pokrova motorja vozila (npr. bil je udrt, razpočen, odrgnjen, imel je poškodovan lak, barvo in podobno). Državni tožilec v obtožnem aktu ni opisal konkretnih okoliščin poškodovanja, čeprav bi to lahko storil, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje le abstraktna navedba, da je obdolženec poškodoval pokrov motorja, ne zadošča.
ZKP člen 143c. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZIUOOPE člen 67. KZ-1 člen 226.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - dolžnost posebno hitrega postopanja - nujne zadeve - sodne počitnice / poletno poslovanje - roki - rok za vložitev pritožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - pravočasnost pritožbe
Določbe ZS in ZKP, kljub posameznemu ujemanju tekstov zakonskih določb, ki vsebinsko enačijo postopanje pristojnih organov v pripornih zadevah in v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj, ne določajo izrecno, da gospodarske kazenske zadeve štejejo kot nujne (pri čemer so priporne in zadeve začasnega zavarovanja izrecno navedene kot take v tretjem odstavku 83. člena ZS). Tudi določbe ZKP ne vsebujejo drugih posebnih določb, ki bi opredeljevale roke za odločanje v navedenih zadevah, zato višje sodišče ocenjuje, da obravnavanih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ni moč enačiti s pripornimi zadevami v smislu nujnosti obravnavanja le-teh. Nobenih razumnih razlogov ni videti, da zakonodajalec v sklop nujnih zadev, če bi to res želel, v določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ne bi umestil tudi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo.
Bistveni del vsake odločbe je njen izrek, ki mora biti jasen in razumljiv ter dovolj natančno opredeljen, tako da njegova vsebina ne dopušča nikakršnega dvoma o tem, kaj je bilo predmet odločitve. To velja tudi za sklep, s katerim nepravdno sodišče uredi razmerje med udeleženci postopka, čeprav si morda njihovi interesi ne nasprotujejo in med njimi ni spora o pravicah in obveznostih, ki jih sodišče ugotavlja v svojem sklepu. Če gre za pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, pa je treba pri izdaji odločbe upoštevati tudi osnovna pravila zemljiškoknjižnega prava, saj v nasprotnem primeru odločba ni izvršljiva.
Zaradi pomanjkljivosti in nejasnosti sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Zgolj pavšalna pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka pisanje našla šele 11. 1. 2021, za katero ne predlaga nobenega dokaza, zakonske domneve vročitve ne more izpodbiti.
pripoznava tožbenega zahtevka - izdaja sodbe na podlagi pripoznave - stroški pravdnega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - prekoračitev zahtevka
Stranka je po ustaljeni sodni praksi v skladu s prvim odstavkom 378. člena OZ sicer upravičena do obresti od pravdnih stroškov, vendar le pod pogojem, da jih je uveljavljala.
Določbe o tem, da bi bilo potrebno tožnika pred izdajo odločbe seznaniti s toženčevo pripoznavo zahtevka, v ZPP ni.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - pravočasnost tožbe - izvedenec
Toženka v pritožbi neutemeljeno ugovarja presoji sodišča prve stopnje, da je tožnikova tožba pravočasna, vložena v roku 30 dni, ki ga določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1 in teče od dneva, ko delavec zve za kršitev pravice. Tožnik je dejstvo, da mu je delovno razmerje pri toženki (na podlagi sporazuma, ki ga ni podpisal) prenehalo, zvedel dne 2. 12. 2019, ko je obiskal svetovalnico in so pridobili izpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pred tem tega dejstva ni vedel; sporazuma dne 16. 10. 2019 ni podpisal, predaja ključev in daljinskih upravljalnikov ni bila povezana s prenehanjem delovnega razmerja, ampak z bolniškim staležem, dne 18. 11. 2019, ko je bil pri zdravniku, pa je bila odjava šele podana.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - nedoločen zahtevek - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe
Iz navedb, ki jih je tožnica podala v svojih pripravljalnih vlogah, izhaja, da se nekateri izmed obratovalnih stroškov, katerih plačilo vtožuje v tem postopku, nanašajo na skupne dele celotne večstanovanjske stavbe, nekateri pa na podzemne dele. Pri tem tožnica ni navedla, kateri obratovalni stroški naj bi bili povezani z obratovanjem garaž, niti jih ni zneskovno opredelila. Uporabnike garaž bremenijo le tisti obratovalni stroški, ki so dejansko povezani z njihovo uporabo. Tožnica v zvezi z višino obratovalnih stroškov, ki so povezani z uporabo garaž, ni podala nikakršnih trditev. Zato je zahtevek tožnice v tem delu ostal nedoločen.
Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora vsaka tožba imeti določen zahtevek. Če ga nima, je tožba nepopolna. Vendar nepopolne vloge sodišče ne sme zavreči, če stranke, skladno s prvim odstavkom 108. člena ZPP prej ne pozove na njeno popravo ali dopolnitev. Takšen poziv, da je procesno upošteven, mora vsebovati tudi določeno opredelitev, v kateri smeri je poprava ali dopolnitev vloge potrebna ter opozorilo, da bo tožba zavržena, če v odrejenem roku ne bo ustrezno dopolnjena (šesti odstavek 108. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnice z dne 7. 12. 2020 zoper plačilni nalog z dne 11. 11. 2020, s katerim ji je sodišče naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 8,00 EUR. Po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 je namreč zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Tožnica neutemeljeno vztraja, da sodna taksa ni bila pravilno odmerjena.
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - odvzem posesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - pasivna legitimacija - zadnje stanje posesti - opustitev posesti - samopomoč
Za presojo pravočasnosti tožbe je pomembno le dejstvo, kdaj so bila vrata dejansko vgrajena in kdaj je tožnik to ugotovil, ne pa, kdaj je toženka vrata naročila in jih nameravala vgraditi, pa ji je toženec to preprečil.
Pasivno legitimiran za tožbo zaradi motenja posesti je tako tisti, ki je motil posest, kot tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno oziroma tisti, ki je motilno dejanje odobril, ga dopustil ali ima od njega korist. Nedvomno je to toženka, ki je naročila in plačala vgradnjo spornih vhodnih in garažnih vrat na objektu.
ZJU člen 94, 94/4, 123, 123/1, 123/1-1.. ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 5 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec september 2018, saj je storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU, ker je dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 kršil delovne obveznosti, ker ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol, kot mu je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno z dnevnim razporedom in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora, ki se je na območju B. izvajal od 3. 9. 2018 do 5. 9. 2018.
Tožnik utemeljeno očita, da ni jasno, kaj bi lahko storil, da bi se izognil škodnemu dogodku. Ta očitek je povsem v skladu s tem, kar je navedel pred sodiščem prve stopnje, da so delavci na predmetnem betonu zaradi cementnega mleka padali in da zdrsov niso mogli preprečiti. Sodišče prve stopnje to njegovo navedbo le deloma povzema (da so delavci padali in da je to vedel), ne pa v celoti (da niso mogli nič storiti zoper to), zato ni prav, da ga s temi selektivno povzetimi navedbami bremeni 30 % lastne sokrivde.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - nezakonita odpoved
Pritožba ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je iz odpovedi razbrati le začasno, ne pa trajnega prenehanja potreb po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljeno vztraja, da je začasna prepoved opravljanja dejavnosti sama po sebi utemeljen razlog za odpoved. Pri tem neutemeljeno navaja, da je splošno znano dejstvo, da pravni subjekt, ki zaradi prepovedi začasno ne more opravljati dejavnosti, utrpi izgubo dohodka. Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno izpostavilo, da se je toženka v odpovedi sklicevala na začasno prepoved opravljanja dejavnosti, ki ob podaji odpovedi ni več veljala, oziroma na razlog, ki ob podaji odpovedi ni več obstajal.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00047252
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3.. ZDR-1 člen 89, 89/3, 89/4, 89/5, 118.. ZJU člen 156a, 156a/1.. ZPP člen 270, 270/3.
začasna odredba - verjetnost terjatve - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje nedenarne terjatve - ustavna odločba
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da je tožničin pravni položaj že varovan s tem, da je Ustavno sodišče RS zadržalo učinkovanje nove zakonske ureditve in na tej podlagi izdanih odpovedi pogodb o zaposlitvi in zato ni razlogov za izdajo začasne odredbe v konkretnem tožničinem primeru. Ustavno sodišče RS je s sklepom U-I-16/21 zadržalo izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena ZDR-1 ter 156. a člena ZJU, in sicer do dokončne odločitve Ustavnega sodišča RS. Zadržalo je tudi učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 in prvega odstavka 156. a člena ZJU. Ustavno sodišče RS je v svoji obrazložitvi sklepa zapisalo, da izpodbijana ureditev določa nov poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da so predlagatelji izkazali neposredno in konkretno ogroženost pravic delavcev, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost ter odpoved ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak tudi konec njihove poklice kariere. Ustavno sodišče je tudi navedlo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, kar bi povzročilo le to, da bi se odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi izpodbijanih določb preložile na poznejši čas, kar pa samo po sebi ne bi pomenilo posebej upoštevanih škodljivih posledic za delodajalce.
tožba - tožba na izselitev iz stanovanja - zavrženje tožbe - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pri dajatvenih tožbah se sicer pravni interes domneva, a se lahko izkaže, da tožnik za tako tožbo nima interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047063
OZ člen 592, 592/1, 593, 593/1, 593/2. ZOdvT tarifna številka 3100, 3210.
najem poslovnih prostorov - veljavnost najemne pogodbe - poslovni prostor - najemna pogodba - predmet najema - površina poslovnih prostorov - obstoj stvarne napake - odvetniški stroški - nagrada za postopek - nagrada za ponovljen postopek - pritožbena obravnava - ugovor znižanja plačila - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov
Toženi stranki je ostala napaka v najem dane stvari (iz malomarnosti) neznana, tožeča stranka pa je zanjo vedela in jo je toženi stranki namenoma zamolčala. Zato je podana tožničina odgovornost za napako v najem dane stvari.
ZDR-1 člen 36, 114, 114/1, 118, 118/1, 118/2.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZIZ člen 21, 21/2.. OZ člen 299, 299/1.. ZPP člen 313.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo pred odpovedjo - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, kdaj bo tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pravilno upoštevalo 27. in 28. člen ZPIZ-2, ki določata minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma možnost znižanja minimalne starosti. Ker je ugotovilo, da bo tožnik v primeru znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 (zaradi služenja vojaškega roka) izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je bil v času, ko mu je bila podana izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, varovan po prvem odstavku 114. člena ZDR-1. Do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mu je namreč manjkalo manj kot 5 let pokojninske dobe. Zato mu tožena stranka brez njegovega pisnega soglasja ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vračilo stroškov izobraževanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena obogatitev
Utemeljeno pritožba uveljavlja, da je treba pri odločitvi o tožbenem zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve upoštevati, kdo je odgovoren za to, da se toženka ni zaposlila pri tožeči stranki kot zdravnica specialistka oftalmologinja, oziroma zakaj ni prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za opravljanje tega dela med strankama.
Toženka je ves čas postopka uveljavljala, da je za nesklenitev pogodbe o zaposlitvi odgovorna tožeča stranka, češ da ji je ponudila pogodbo o zaposlitvi, ki ni upoštevala veljavne kolektivne pogodbe, predvsem pa je vsebovala obveznost toženke, da v primeru prenehanja pogodbe pred iztekom 10 let tožeči stranki povrne celoten znesek 93.148,63 EUR in pogodbeno kazen v višini 50.000,00 EUR, pri čemer je bil ta "poslovni" del pogodbe o zaposlitvi za tožečo stranko bistvena sestavina pogodbe. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni presojalo, ali je zahtevek lahko neutemeljen glede na določbo 117. člena OZ. Že zaradi tega je pritožba utemeljena in je bilo treba izpodbijani del sodbe razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00047910
OZ člen 174, 179, 182.
odškodnina - katastrofalna škoda - materialna škoda
Četudi tožnica oseb ne prepoznava, ni sposobna razumeti realne situacije, v kateri se nahaja in lastnega psihofizičnega stanja, doživljati trpljenja ob spominjanju na stanje pred škodnim dogodkom in ob primerjavi prejšnjega stanja s sedanjim in ni sposobna razumeti koncepta denarja in zadoščenja ter vrednosti denarja, je z izvedenskim mnenjem dokazno podprta ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica hudo duševno trpi zaradi omejenih življenjskih aktivnosti, njene duševne bolečine pa so še bistveno hujše od tistih, ki bi jih mogla trpeti, če bi se mogla zavedati svojega stanja. Tožnica torej trpi in bo trpela tudi v bodoče hude duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, njeno življenje se je z obravnavanim škodnim dogodkom praktično končalo.
Tožnica je nezmožna ustvariti kakršenkoli lastni dohodek za kritje stroškov nujno potrebne domske oskrbe in tako stanje je krivdno povzročil voznik M. L., toženka kot njegova odgovornostna zavarovalnica je zato dolžna plačevati mesečne stroške domske oskrbe tožnice od 1. 9. 2020 dalje glede na materialno pravno izhodišče, ki mu pritrjuje tudi toženka v pritožbi, da breme popravljanja škode ne more biti prevaljeno na oškodovanca ali koga tretjega, v tem primeru na državo.
družinsko pravo - varstvo in vzgoja otroka - osebni stiki z otrokom - določitev stikov med počitnicami - največja korist otroka - korist mladoletnega otroka - spremenjene razmere - potrebe otroka - dopust - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Z logističnega vidika je stik, ob katerem deček z očetom hiti k dejavnosti in nazaj, nato pa še na materin dom, bolj obremenjujoč od stika, za kakršnega se zavzema pritožnik. Glede na težave ob predajah s stika (ne glede na to, kdo jih povzroča) pa je po prepričanju pritožbenega sodišča tudi bistveno bolje, če oče sina po stiku odpelje v šolo, namesto da ga pripelje na materin dom.