ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 17/3, 20a, 20a/1, 20a/2, 24, 24/1, 55, 55/1-2, 55/1-12, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/2-3, 74, 74/5. ZN člen 4, 23, 43, 45. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. OZ člen 347, 347/1, 365, 365/2.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - vezanost sodišča na izvršilni naslov - aktivna legitimacija upnika - prehod terjatve - hipoteka - zemljiškoknjižni izpisek - javna listina - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - odlog izvršbe - potrošnik - sodba SEU
Ko je dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova tudi, če je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. To potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
(Novi) upnik je svojo aktivno legitimacijo v tem izvršilnem postopku opiral na notarski zapis SV 000 z dne 23. 3. 2012, prehod terjatve po njem pa zatrjeval na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 8. 7. 2019. Te k predlogu res ni priložil, a prvi odstavek 24. člena ZIZ tega od upnika tudi ne zahteva. Le v primeru ugovora prehoda terjatve (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) je novi upnik listino, ki dokazuje tak prehod, dolžan tudi predložiti (tretji odstavek 58. člena ZIZ). A dolžnica prehodu terjatve s posojilodajalke na novega upnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala.
Izpisek iz zemljiške knjige je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dokler ni dokazano nasprotno (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in kot tak listina, ki ustreza zahtevani listini iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
V zvezi z zastaranjem dogovorjenih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za občasne terjatve, za katere velja 3-letni zastaralni rok.
Iz predloženega notarskega zapisa ne izhaja, da bi šlo za potrošniško razmerje v smislu Direktive EU 93/138 in sodbe SEU v zadevi Kuhar, saj je bila pogodba sklenjena zgolj med dvema fizičnima osebama, in iz nje ne izhaja, da bi se posojilodajalec s posojanjem denarja ukvarjal v okviru svojega poklica oz. poslovne dejavnosti.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, in sicer:
- da je bila tožnica ob nezgodi stara 80 let,
- da je utrpela prelom desne goleni v kolenskem sklepu, udarnino glave zaradi katere ima retrogradno amnezijo za dogodek,
- da je trpela 5 dni stalne hude (tudi zaradi operacije), 8 dni stalne srednje hude , 21 dni stalne lahke in še 10 dni občasne telesne bolečine,
- da je bila 10 dni hospitalizirana in imela tudi operativni poseg,
- da je trpela 3 mesece sekundarni strah, saj ni vedela ali bo še lahko obdelovala vrt in skrbela za slepega moža,
- da se zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže v omejeni gibljivosti desnega kolega srednje stopnje, kar je izvedenec ocenil na 5%, da je omejena v vsakodnevnem življenju pri gospodinjskih opravilih in skrbi za slepega moža, da ne more več prekopavati vrta, kar je prej lahko delala, za posamezna opravila pa mora vložiti 20% do 30% več truda kot pred nezgodo
je odškodnina za telesne bolečine v višini 3.000,00 EUR, za strah v višini 1.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 8.000,00 EUR odmerjena v skladu z odškodninsko pravno normo 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in primerljiva z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi (sodba II Ips 448/2009).
Domnevno abstiniranje obdolženca od alkohola in prepovedanih drog v zadnjih treh mesecih odkar je v priporu ter sklicevanje na mnenje izvedenca dr. A. A., da je obdolženec nevaren za okolico samo v primeru, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi, ne prepričajo pritožbenega sodišča o zmotnosti prvostopenjske presoje, da je izkazana ponovitvena nevarnost in da pripor zoper obdolženca ni nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
poškodbe zobovja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah
Sodišče prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, jo mora primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.
odmera stroškov pravdnega postopka - izdaja odločbe - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniška storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - kriterij uspeha v pravdi
Z vidika odmere stroškov postopka je odločilno, kdaj izda sodišče odločbo o stroških postopka, ne pa, kdaj so bile storitve oziroma posamezna dejanja opravljena. Takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka stranki, ki je uspela v sporu. Ker je prvo sodišče odločilo o stroških postopka po spremembi vrednosti točke, je ravnalo pravilno, ko je za vse storitve upoštevalo vrednost točke 0,60 EUR.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.
Na podlagi medicinske dokumentacije že postavljena izvedenka sodne medicine potrdila, da je B. M. utrpela dva udarca z ročajem metle. En udarec je bil usmerjen v predel zgornjega dela leve podlahti, drug udarec pa je bil usmerjen v področje leve dlani in glede na to, da je bila opisana precej velika oteklina v zgornjem delu leve podlahti, je dopustila, da je oškodovanka v tem delu utrpela dva topa udarca z ročajem metle v področju leve podlahti. Po povedanem se pritožbene navedbe v smeri, da oškodovanka ni žrtev v tem stanovanjskem bloku, kot je sama izpovedovala in da tudi iz njenih pisanj izhaja, da ima oškodovanka preganjavico, da ji vsi želijo škodovati, zato kreira razne teorije zarote, izkažejo kot nerelavantne za obravnavani dogodek in ne izkazujejo očitkov pritožbe glede razlogov v izpodbijani sodbi, relevantnih za ta kazenski postopek, temveč izključno vrednostno oceno oškodovankinih osebnostnih lastnosti, kar je nekorektno in tudi ni predmet tega kazenskega postopka.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči mladoletnik pod nadzorom skrbnika - poškodba učenca v šoli - preprečljivost škodnega dogodka - celovita dokazna ocena
Krivda skrbnika, šole ali druge ustanove se domneva že, če oškodovanec dokaže, da mu je škodo povzročil mladoletnik medtem, ko je bil pod nadzorom te ustanove. Trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev v zvezi z morebitnim neobstojem ali nepomembnostjo opustitve (vključno z opredelitvijo dolžnostnega ravnanja) sloni na (za drugega) odgovorni osebi, v konkretnem primeru toženki.
dovoljenost ugovora - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina otroka - stiki otroka - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - varstvo koristi otroka - pravica do izjave - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ogroženosti otroka zaradi (neplačevanja) preživnine niti ni zatrjevala, še manj pa izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazloženost
Pritožba neutemeljeno navaja, da odpoved ni ustrezno obrazložena in da ne dosega standarda obrazloženosti, kot se je oblikoval v sodni praksi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka obrazložila razlog za odpoved v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1, ter pravilno zavrnilo navedbo tožnika, da je poslovni razlog obrazložen le pavšalno. Toženka je namreč po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v odpovedi oziroma v sklepu o racionalizaciji delovnih mest, ki skupaj z odpovedjo tvori enovit dokument, prikazala stanje njene dejavnosti od začetka epidemije do odpovedi ter pojasnila, zakaj bo obseg zaposlitev prilagodila trenutnim razmeram poslovanja in predvidenemu nadaljnjemu poslovanju, ki je glede na napovedi razvoja epidemije zelo negotovo. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je poslovni razlog ustrezno obrazložila, dejstvo, da v odpovedi ni navedla, koliko zaposlenim je podala odpoved, pa ni odločilno za presojo zakonitosti odpovedi, saj to lahko pojasni tudi v sodnem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu
Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
SPZ člen 99, 212, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 54, 54/1.
stvarna služnost - priposestovanje služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - sporna služnost poti - izvrševanje služnosti - potrebe gospodujoče stvari - priposestvovalna doba pravnih prednikov - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - način uporabe - utesnitev služnosti
Tožnica je trdila, da uporabi poti ni nihče nikoli oziroma do leta 2017 nasprotoval. Iz povzetih trditev jasno izhaja, da je tožnica navedla vsa odločilna dejstva v zvezi z dejanskim izvrševanjem služnosti, kateremu nihče dalj časa ni nasprotoval. Sodišče prve stopnje je ob pojasnjeni trditveni podlagi zato izbralo pravilno materialnopravno izhodišče za presojo zadeve in sicer drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ureja nepravo priposestvovanje stvarne služnosti.
Ker se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob ogledu terena zaznalo, da je na krajšem delu poti zaradi terena tožnici omogočen zgolj manevrski prostor v širini 220 cm, ne more imeti odločilnega vpliva, saj bo morala tožnica služnost izvrševati na način, ki bo do toženčevih služečih nepremičnin najbolj obziren. Poleg tega se stvarne služnosti zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjujejo le, če to dopuščata njihov namen in narava.
znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - spremenjene okoliščine - zmanjšanje osebnega dohodka - delovne in zaposlitvene zmožnosti
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se starša (predlagatelj in mati otrok) že ob zadnji določitvi preživnine sporazumela o tem, da otroka obiskujeta Montessori program. Te okoliščine se torej niso spremenile zgolj zato, ker je starejši otrok pričel obiskovati osnovno šolo z Montessori programom. Res pa je, da so se v tem smislu potrebe starejšega otroka nekoliko zvišale, saj je plačilo tega programa v šoli nekoliko višje kot v vrtcu. Višje potrebe enega otroka pa posledično ne morejo biti razlog za znižanje preživnine.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZOR člen 103, 344. ZPP člen 227, 227/1.
vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - odplačen pravni posel - odpoved pravici do odškodnine - pravica do odškodnine - odškodnina v obliki obveznic - vračilo podržavljenega premoženja - ničnost izjave - nedopustna grožnja - odpoved bodoči terjatvi - odpoved terjatvi - dogovor o odpustu dolga - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpodbojnost pravnega posla - prenehanje obveznosti - edicijska dolžnost
Vseh groženj ni mogoče obravnavati enako; kadar izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje temeljnim ustavnim načelom in prisilnim predpisom, je takšna pogodba zaradi strahu, povzročenega z grožnjo, lahko nična in ne gre za enega od zakonskih stanov, ki urejajo napako volje.
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da situacija, ko je ena od strank pogodbe žrtev izsiljevanja in izjavo volje podpiše pod vplivom bodisi prisile, grožnje ali prevare nasprotne pogodbene stranke, ob tem pa prejme izpolnitev, ki ji je v korist in ji na podlagi tako izjavljene volje pripada, ne presega dejanskega stanu izpodbojnosti in zato ne sega v ničnostno sfero.
Pravno stališče sodne prakse, da gre pri podaji izjave o odpovedi pravici do odškodnine za sporazum o odpustu dolga in je vnaprejšnja odpoved terjatvi po 73. členu ZDen dopustna, je pravilno in ustaljeno.
SPZ člen 88, 89, 210, 217, 217/1, 217/2.. ZTLR člen 54.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dejansko izvrševanje služnosti - pričetek teka priposestvovalne dobe - služnost na lastni stvari - nasprotovanje lastnika - dobra vera - nujna pot
V skladu s prvim odstavkom 217. člena SPZ se poleg desetletnega dejanskega izvrševanja služnosti s strani lastnika gospodujoče nepremičnine zahteva še dobra vera lastnika gospodujoče nepremičnine.
Na slednje pa ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev nujne poti iz 88. in 89. člena SPZ, saj tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila, o ustanovitvi nujne poti pa se odloča po posebnem - nepravdnem postopku.
Pri določitvi višine preživnine ni odločilen zaslužek, ampak zmožnost pridobivanja dohodka. Preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so sedaj bistveno boljše, ker nima več preživninske obveznosti do dveh otrok iz prejšnje zveze. Na dobre pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca kaže tudi njegov življenjski slog.
Razmerje med prihodki staršev predlagatelja ni odločilno za določitev višine preživnine.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - poškodovanje stvari
Poškodovanje, ki predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, je v vsakem obravnavanem primeru treba konkretizirati z dejstvi in okoliščinami, ki jasno opredeljujejo, kakšno poškodbo (in posledično v kakšnem obsegu) naj bi povzročil obdolženec, slednjemu pa na ta način omogočajo tudi učinkovito obrambo. V opisu očitanega dejanja bi tako moralo biti navedeno, v čem se kaže poškodba pokrova motorja vozila (npr. bil je udrt, razpočen, odrgnjen, imel je poškodovan lak, barvo in podobno). Državni tožilec v obtožnem aktu ni opisal konkretnih okoliščin poškodovanja, čeprav bi to lahko storil, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje le abstraktna navedba, da je obdolženec poškodoval pokrov motorja, ne zadošča.
ZKP člen 143c. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-9. ZIUOOPE člen 67. KZ-1 člen 226.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - dolžnost posebno hitrega postopanja - nujne zadeve - sodne počitnice / poletno poslovanje - roki - rok za vložitev pritožbe - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - pravočasnost pritožbe
Določbe ZS in ZKP, kljub posameznemu ujemanju tekstov zakonskih določb, ki vsebinsko enačijo postopanje pristojnih organov v pripornih zadevah in v zadevah gospodarskih kaznivih dejanj, ne določajo izrecno, da gospodarske kazenske zadeve štejejo kot nujne (pri čemer so priporne in zadeve začasnega zavarovanja izrecno navedene kot take v tretjem odstavku 83. člena ZS). Tudi določbe ZKP ne vsebujejo drugih posebnih določb, ki bi opredeljevale roke za odločanje v navedenih zadevah, zato višje sodišče ocenjuje, da obravnavanih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ni moč enačiti s pripornimi zadevami v smislu nujnosti obravnavanja le-teh. Nobenih razumnih razlogov ni videti, da zakonodajalec v sklop nujnih zadev, če bi to res želel, v določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ne bi umestil tudi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo.