posestno varstvo - ponovno motenje posesti - razlaga zakonske določbe - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - namen posestnega varstva - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu - potrebnost stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - neutemeljeno povzročeni stroški - odlog izvršbe - pritožbene novote - pravni interes za pritožbo
S parkiranjem vozila je prišlo do ponovnega motenja posesti. Dolžnik sicer navaja, da vozila ni parkiral neposredno na poti, temveč ob njej, vendar pa ob tem ne nasprotuje oziroma ne prereka upničinih navedb, da je razpoložljivo širino dovoza s parkiranjem zožil na 134 cm, ravno tako ne trdi, da bi upnica kljub parkiranemu vozilu lahko neovirano dostopala do svojih parcel.
Držijo sicer navedbe dolžnika, da je upnica trdila, da obveznost v osnovnem izvršilnem postopku I 000/2019 ni bila izpolnjena v celoti, temveč le delno, vendar pa po oceni višjega sodišča določbe prvega odstavka 229. člena ZIZ ni mogoče razumeti in interpretirati tako ozko in strogo gramatikalno, kot se zavzema dolžnik, torej da bi morala biti za možnost izdaje novega sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja obveznost po sklepu o izvršbi izpolnjena v celoti (in da bi moral biti predhodni izvršilni postopek že ustavljen). Jezikovno razlago norme namreč dokončno determinira šele njena povezanost z drugimi zakonskimi določbami in njena umeščenost v pravni sistem preko teleološke in sistemske razlage, katerih cilj je dognati smisel in predvsem namen določbe v kontekstu zakona in pravnega sistema kot celote. Določbo prvega odstavka 229. člena je zato treba razlagati skladno z namenom posestnega varstva, ki je v preprečevanju samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari.
Namen, ki ga v posestnem sporu zasleduje upnica, je doseči neoviran in nemoten dostop do svojih parcel preko dolžnikove parcele, ta namen pa je bil v postopku I 000/2019 tudi dosežen. Upnica je namreč že v predlogu pojasnila, da ji je dolžnik kljub le delni izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu omogočil hojo in vožnjo preko svoje parcele na njene parcele (tega dolžnik v tem postopku tudi ne zanika), nato pa je s parkiranjem vozila njeno posest ponovno motil. Ker upnica že razpolaga z izvršilnim naslovom, s katerim se dolžniku prepoveduje s takimi ali podobnimi dejanji ali kakšnimi koli drugimi dejanji posegati v posest upnice, ne more uspešno vložiti nove tožbe ob vsakem ponovnem motenju, temveč ji je pravno varstvo treba zagotoviti v okviru 229. člena ZIZ.
Tudi pri presojo bistvene podobnosti ali različnosti motenja je treba izhajati iz prej pojasnjenega namena posestnega varstva, ki ga zasleduje upnica, torej iz namena zagotavljanja nemotenega in neoviranega dostopa preko parcel dolžnika na parcele upnice. Tako kot je dolžnik upnici posest motil s preprečitvijo dostopa s postavitvijo les in ograj, ji je dostop efektivno enako preprečil tudi s parkiranjem avtomobila, s katerim je dovozno pot zožal do te mere, da upnica s svojim avtomobilom po njej ni mogla priti do svojih parcel, zato je pritrditi prvostopenjskemu zaključku, da gre za bistveno podobno motenje posesti.
Glede na dosedanji potek izvršilnega postopka je bil upničin predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova utemeljen, saj je bil dolžnikov ugovor zavrnjen, posledično pa so stroški predloga potrebni za izvršbo in je upnica za njihovo izterjavo utemeljeno predlagala opravo premičninske izvršbe. Kljub dolžnikovemu uspehu s predlogom za odlog premičninske izvršbe zato ni mogoče šteti, da bi upnica dolžniku stroške predloga za odlog povzročila neutemeljeno, in ji jih ni mogoče naložiti v plačilo.
kazenska sankcija - izrek zapora ali pogojne obsodbe - obteževalne in olajševalne okoliščine - predkaznovanost - kaznivo dejanje goljufije
Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil v mesecu juliju 2015, pred tem pa še kaznivi dejanji leta 2014 in 2013, kar povzema tudi pritožba, v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja pa je po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 35709/2014 z dne 6. 3. 2015, ki je postala istega dne pravnomočna, tekla preizkusna doba, torej je obravnavano kaznivo dejanje storil kljub temu, da mu je bila izrečena sankcija opozorilne narave, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri izbiri in odmeri kazenske sankcije. Upravičeno je zaključilo, da izrečene pogojne obsodbe obdolženca očitno niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj in zato ponovni izrek sankcije opozorilne narave ne bi bil primeren.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00049576
ZSV člen 108. ZUP člen 224, 224/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/1, 64, 64/1, 64/3, 64/4.
spor majhne vrednosti - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - plačilo socialnovarstvene storitve - odstop od koncesijske pogodbe - prepoved izvajanja koncesije - prenehanje koncesijske pogodbe - prenehanje koncesije - inšpekcijski nadzor - izvršljivost odločbe - zadržanje izvršitve upravnega akta - pravna varnost - pobotni ugovor - odpadla pravna podlaga
Tako splošne pravne akte (zakoni in ustava) kot individualne (odločbe in sodbe) je treba spoštovati, pa tudi če se adresarji z njihovimi določili ne strinjajo. Le na tak način se dosega pravna varnost, ki je vitalnega pomena za obstoj in za funkcioniranje vsake pravne države.
Ignoriranje upravnega akta, kakršen je bil izrečen tožnici, ne more rezultirati v plačilu opravljenega dela, ki je bilo septembra 2017 tožnici (ker izrečenih napak in nepravilnosti ni odpravila) še prepovedano. Drugačna presoja bi pomenila negiranje pravne varnosti. Iz razlogov pravne varnosti pa je inšpekcijsko odločbo morala spoštovati tudi toženka. Če bi se tudi ona kot najpomembnejša in temeljna samoupravna lokalna skupnost požvižgala na inšpekcijsko prepoved, bi toliko bolj ogrozila pravni red. Tako pa je ravnala pravilno in v skladu z zakonom, ko je po izdaji odločbe našla drugega izvajalca za tista dela, ki ga je inšpekcija tožnici do odprave napak prepovedala ter o novem izvajalcu obvestila tožničine stranke.
ZPP člen 127, 129, 285, 291, 310.. ZDSS-1 člen 63, 66, 73, 81, 82.
pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - izdaja sodbe
V obravnavanem primeru je po vpogledu v zapisnik o posvetovanju in glasovanju mogoče zaključiti edino to, da potek glasovanja in sprejem odločbe ni potekal skladno z določbo 129. člena ZPP. Zato posledično tudi ni mogoče šteti, da bi senat sodišča prve stopnje sodno odločbo skladno z 291. členom ZPP sploh izdal. Torej, da bi senat po posvetu in z glasovanjem razglasil odločbo, ki je enaka tisti, ki je bila izdana.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047494
ZZZDR člen 105, 105/2, 106, 106/3, 130. DZ člen 135, 138, 138/2, 139, 151, 189. ZNP-1 člen 3, 23, 23/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
spori iz razmerja med starši in otroki - pravice in dolžnosti staršev - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - stiki med otrokom in staršema - starševska skrb - korist mladoletnega otroka - Konvencija ZN o otrokovih pravicah - šolanje - sklenitev sodne poravnave - nasprotni udeleženci - načelo ne bis in idem - bistveni vpliv na razvoj otroka - preživninska obveznost staršev - določitev preživnine - materialne zmožnosti staršev - potrebe preživninskega upravičenca
Z vidika pravic staršev bi bilo najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj, tudi če živijo ločeno. Te pravice se lahko omejijo samo iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist. Z vidika otrokove koristi pa velja kot izhodišče, da varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da otrokova starša nista zmožna takšne stopnje dogovarjanja, da bi sodišče lahko ugodilo očetovemu predlogu za skupno starševstvo, saj na naroku za glavno obravnavo kljub poskusom nista bila sposobna doseči sporazumne rešitve, ne zadošča za zavrnitev možnosti določitve skupnega varstva in vzgoje.
Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so preživninske zmožnosti predlagateljice slabše. Določitev preživnine je odvisna od preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in ne od njunega trenutnega premoženjskega stanja. Pri presoji zmožnosti udeležencev imata oba enako izhodišče: oba sta mlada, očitno delazmožna in z enako stopnjo izobrazbe. Vsak od njiju ima tudi breme preživljanja še enega otroka iz življenjske skupnosti z drugim partnerjem.
SPZ člen 88, 89, 210, 217, 217/1, 217/2.. ZTLR člen 54.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dejansko izvrševanje služnosti - pričetek teka priposestvovalne dobe - služnost na lastni stvari - nasprotovanje lastnika - dobra vera - nujna pot
V skladu s prvim odstavkom 217. člena SPZ se poleg desetletnega dejanskega izvrševanja služnosti s strani lastnika gospodujoče nepremičnine zahteva še dobra vera lastnika gospodujoče nepremičnine.
Na slednje pa ne vpliva zatrjevanje tožeče stranke, da so izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev nujne poti iz 88. in 89. člena SPZ, saj tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila, o ustanovitvi nujne poti pa se odloča po posebnem - nepravdnem postopku.
Pri določitvi višine preživnine ni odločilen zaslužek, ampak zmožnost pridobivanja dohodka. Preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so sedaj bistveno boljše, ker nima več preživninske obveznosti do dveh otrok iz prejšnje zveze. Na dobre pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca kaže tudi njegov življenjski slog.
Razmerje med prihodki staršev predlagatelja ni odločilno za določitev višine preživnine.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izredna odpoved prepozna, torej podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vodja cestninskega nadzora pri toženi stranki ni oseba, ki odloča o delovnopravnih ukrepih tožene stranke, zato je povsem irelevantno, kdaj se je seznanil z okoliščinami primera, tudi če je neposredno nadrejen tožnikoma. Bistvena je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je uprava tožene stranke z razlogi za odpoved seznanila 27. 1. 2020, zato je odpoved, podana 12. 2. 2020, pravočasna.
Obdolženec se zmotno sklicuje na dejstvo, da so ti predmeti prosto dostopni na tržišču v specializiranih trgovinah. Sodišče prve stopnje predmetov ni odvzelo zaradi tega, ker promet z njimi ne bi bil dovoljen, pač pa zaradi tega, ker so kot takšni lahko namenjeni storitvi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu
Ob pravilni presoji, da toženka tožnice ni trpinčila na delovnem mestu, da torej ni podano protipravno ravnanje, je sodišče prve stopnje odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, in sicer:
- da je bila tožnica ob nezgodi stara 80 let,
- da je utrpela prelom desne goleni v kolenskem sklepu, udarnino glave zaradi katere ima retrogradno amnezijo za dogodek,
- da je trpela 5 dni stalne hude (tudi zaradi operacije), 8 dni stalne srednje hude , 21 dni stalne lahke in še 10 dni občasne telesne bolečine,
- da je bila 10 dni hospitalizirana in imela tudi operativni poseg,
- da je trpela 3 mesece sekundarni strah, saj ni vedela ali bo še lahko obdelovala vrt in skrbela za slepega moža,
- da se zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže v omejeni gibljivosti desnega kolega srednje stopnje, kar je izvedenec ocenil na 5%, da je omejena v vsakodnevnem življenju pri gospodinjskih opravilih in skrbi za slepega moža, da ne more več prekopavati vrta, kar je prej lahko delala, za posamezna opravila pa mora vložiti 20% do 30% več truda kot pred nezgodo
je odškodnina za telesne bolečine v višini 3.000,00 EUR, za strah v višini 1.500,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 8.000,00 EUR odmerjena v skladu z odškodninsko pravno normo 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in primerljiva z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi (sodba II Ips 448/2009).
Domnevno abstiniranje obdolženca od alkohola in prepovedanih drog v zadnjih treh mesecih odkar je v priporu ter sklicevanje na mnenje izvedenca dr. A. A., da je obdolženec nevaren za okolico samo v primeru, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi, ne prepričajo pritožbenega sodišča o zmotnosti prvostopenjske presoje, da je izkazana ponovitvena nevarnost in da pripor zoper obdolženca ni nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev delovne obveznosti
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno sklenilo, da tožnik s spanjem na delovnem mestu ni opustil skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega mornarja luke. Tožnik je bil kot mornar dolžan skrbeti za plovila v marini, in sicer v obliki predpisanih obhodov, v času med obhodi pa je moral biti na razpolago za primer, da bi bila zaradi težav s plovili v marini potrebna njegova pomoč. Povprečno skrben delavec na takem delovnem mestu ne bi (za)spal, saj se v takem primeru ne bi mogel (zadosti hitro) odzvati in opraviti svojega dela, če bi bilo to potrebno.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046372
SPZ člen 111, 142, 142/2, 150. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1. ZFPPIPP člen 122. ZPP člen 227. ZIZ člen 59, 59/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - učinek zaznambe izvršljivosti - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - prehod hipoteke - nedeljivost hipoteke - začetek učinkovanja vpisov - publicitetni učinek vpisa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pravno pravilo iz drugega odstavka 142. člena SPZ že samo po sebi ovrže pritožnikova argumenta, da je prodaja nepremičnin nedopustna, ker je lastnik le-teh in ni stranka neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00045912
ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. SZ-1 člen 111, 112, 112/3, 112/4. ZIZ člen 175.
tožba na izpraznitev stanovanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje - paricijski rok - odpoved najemne pogodbe - nedopustnost izvršbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na pravno teorijo, da za obrazloženega velja odgovor, v katerem je toženec navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje, iz njih pa mora biti razvidno vsaj ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. V določbi tega člena res ni izrecne zahteve, da bi toženec moral povedati, zakaj nasprotuje zahtevku, temveč le v kakšnem obsegu mu nasprotuje. Vseeno je treba iz celotnega konteksta določila razumeti, da ima tožena stranka dolžnost, da se izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek škodnega dogodka - verbalni konflikt - fizični napad - protipravno ravnanje - obseg nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poseg v osebnostno pravico - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine - strah - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - soprispevek k nastanku škode - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravno priznana nepremoženjska škoda
Verbalno izzivanje oziroma besedni prepir, razen v izjemnih primerih (ko gre za izzivanje k telesnemu napadu, česar v obravnavanem primeru ni podano), ni opravičilo za telesno obračunavanje ter žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada in v tem primeru ni mogoče govoriti o soprispevku.
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je dopustno izreči enotno odškodnino zaradi kršitve osebnostnih pravic, vključno z odškodnino za utrpeli strah. V takšnih primerih, kot je obravnavani, ko je v prepiru prišlo do fizičnega in verbalnega nasilja, postavke strahu tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče ločiti od siceršnjih duševnih bolečin zaradi posega v telesno in duševno integriteto obeh tožnikov. Gre za enovit dogodek, zato je enotna odškodnina pravilno prisojena.
Kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, ampak se morajo njene posledice pokazati v obliki duševnih bolečin. Denarna odškodnina se priznava le, kadar stopnja in trajanje duševnih bolečin opravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje. Drugače povedano, kršitev osebnostne pravice mora porušiti psihično ravnovesje posameznika, saj kratkotrajna prizadetost ne predstavlja pravno priznane škode.
pritožbeni razlogi - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
Pretežni del pritožbenih navedb je zagovornica posvetila izpodbijanju prvostopenjske sodbe iz razloga kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, ker naj bi bil prekršen v vprašanju, ali so dejanja, zaradi katerih se obtoženec preganja, kazniva dejanja. Gre sicer za dovoljen pritožbeni razlog v smislu določbe drugega odstavka 370. člena ZKP, a sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica s trditvami kot bodo povzete in pritožbeno ocenjene v nadaljevanju, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP.