Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi 328. člena ZPP izdalo popravni sklep, s katerim je odpravilo pisno pomoto v prvi alineji točke III izreka sodbe z dne 1. 2. 2021. Skladno s to določbo lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Sklepa o popravi ni mogoče izpodbijati iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni odpravilo vseh (po stališču stranke) potrebnih pisnih pomot. To lahko stranka izpodbija s pritožbo zoper popravljeni prepis sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00046334
ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-9, 22, 23, 24. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/2, 4, 4/2. OZ člen 6. ZBS-1 člen 1.
potrošniški kredit - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - notarski zapis - ničnost - varstvo potrošnikov - dobra vera - pojasnilna dolžnost banke - pravni standard skrbnosti - načelo vestnosti in poštenja - enakovrednost dajatev - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - oderuška pogodba - namen pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - hipoteka na nepremičnini - obrestna mera - tečajne razlike - konverzija - Banka Slovenije - razlaga prava EU
Glede na to, da je do sprememb tečaja v tožnikovo škodo prišlo osem let po sklenitvi predmetne pogodbe zaradi odločitve Švicarske narodne banke, ni mogoče trditi, da je tožena stranka pred sklenitvijo pogodbe vedela, da se bo to zgodilo. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je šlo za presenečenje (tako za medije, finančne analitike, politike, gospodarstvo in prebivalce Švice, pa tudi za švicarsko vlado).
Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Toženka pri sklepanju pogodbe ni ravnala v nasprotju z zahtevo dobre vere, posledično ni vzročne zveze z neravnotežjem v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, ki ga zatrjuje tožnik. Obravnavani pogodbeni pogoj zato ni nepošten oziroma nedopusten in kreditna pogodba ni nična.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepristop tožene stranke na narok - bolezen - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - povprečna skrbnost - izvedenec - pritožbene novote
Ni vsaka bolezen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in ni odločilno za kako težko bolezen gre. Presoditi je treba, ali je bolezen nastopila tako nenadoma in je bila taka, da je povprečno skrbnemu človeku preprečila, da bi opravil procesno dejanje.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da nepravočasna primopredaja poslov med prejšnjim in novim poslovodjem v družbi ne pomeni opravičljivega razloga za zamudo, je načeloma pravilno, vendar vse zadeve niso enake in je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje postavil trditve, ki bi lahko kazale, da je pri ravnanju zakonitega zastopnika upnika (ki je hkrati prejšnji poslovodja dolžnika) prišlo do zlorabe. Ker sodišče zlorabam ne sme nuditi pravnega varstva, ne gre za že na prvi pogled neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi zato moralo izvesti narok (drugi odstavek 120. člena ZPP) in na njem izvesti predlagane dokaze ter se prepričati, ali ni morda dolžnik zamudil z ugovorom iz upravičenih razlogov.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - predlagatelj - procesna legitimacija - procesno dejanje - delni odvzem poslovne sposobnosti - akt, ki nima več pravnih učinkov - po uradni dolžnosti začet postopek - utemeljen razlog - neuveden postopek
Oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost za zastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predlog, ki ga je laično podal pritožnik za postavitev nasprotne udeleženke (njegove sestre) pod skrbništvo, nima pravnih učinkov.
Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se uvede bodisi na predlog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga po prvem odstavku 57. člena ZNP-1, bodisi po uradni dolžnosti. Sodišče ga lahko začne po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljeni razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Nepravdni postopek v takem primeru začne teči, ko sodišče v postopku opravi prvo procesno dejanje (3. člen ZNP-1). To pomeni, da sodišče pred uvedbo postopka samo ne izvaja procesnih dejanj z zaslišanjem strank, prič, postavitvijo izvedencev in izvajanjem drugih dokazov, za kar se zavzema pritožnik. V tej fazi še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev. Če dobi informacijo, iz katere razbere razloge za začetek postopka, lahko z dodatnimi poizvedbami pridobi le morebitne dodatne informacije za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti.
Utemeljeni razlogi za postavitev pod skrbništvo so sicer navedeni primeroma in ne taksativno. Vsem je skupno, da je skrbništvo potrebno, ker je zaradi zdravstvenega stanja osebe prizadeta njena razsodnost in sposobnost oblikovanja svoje volje, zaradi česar ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče pod skrbništvo postavi tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Ne gre več za odvzem poslovne sposobnosti, temveč je namen skrbništva v aktivnostih, katerih cilj je usposobitev osebe za samostojno življenje, če je to mogoče. Ključna je skrb za urejanje zadev, ki jih oseba ne more narediti sama, in za njeno zdravljenje.
zavrženje tožbe - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - omejena pravdna sposobnost - postopek osebnega stečaja - obseg stečajne mase - vpliv na obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj - neodpravljiva pomanjkljivost - varstvo upnikov - premoženjska pravica
Ker tožeča stranka zaradi pravdne nesposobnosti po odvetniku ni mogla vložiti tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse, njen zakoniti zastopnik - stečajni upravitelj pa po pozivu sodišča ni odobril teh njenih pravnih dejanj, je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnjo pravdo, ter vlogi tožeče stranke, vloženi po odvetniku, zavrglo.
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).
Stečajni upravitelj v pravdi zastopa stečajnega dolžnika ne glede na to, ali ta nastopa kot tožnik ali toženec oziroma ali vlaga pravna sredstva s ciljem povečanja stečajne mase ali obrambe pred njenim zmanjšanjem.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046412
SZ-1 člen 91, 94, 94-8, 109, 110, 110a, 111, 111/1, 111/2. OZ člen 3. DZ člen 59. ZBPP člen 46.
tožba na izpraznitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - bivša zakonca - aktivna legitimacija za tožbo - najemnik stanovanja - uporabnik stanovanja - sporazum o najemnem razmerju - določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku - odpoved najemnega razmerja - soglasje drugega zakonca - kogentne določbe SZ-1 - varstvo uporabnika - stanovanjsko varstvo - prosto urejanje pogodbenih razmerij - nadaljevanje najemnega razmerja - sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze - prekarij - preklic prekarija - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odločanje po uradni dolžnosti
Za tožbo na izpraznitev stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova je po drugem odstavku 111. člena SZ-1 aktivno legitimiran le lastnik stanovanja, najemnik stanovanja pa ne.
Pritožnikovo naziranje, da je razmerje med najemnikom in uporabnikom neprofitnega najemnega stanovanja prekaristično in da je dovoljenje (in preklic) za uporabo stanovanja v najemnikovi diskreciji, je zmotno.
Zakonca sporazumno določita stanovanje, v katerem bosta skupaj živela in ki bo njun dom in dom otrok, ki bodo živeli z njima. Le skupno in sporazumno smeta odtujiti, obremeniti ali oddati v najem, ustanoviti pravico služnosti ali kakšno drugo pravico na stanovanju v skupnem premoženju (torej tudi obligacijsko pravico za prepustitev rabe stanovanja), ki bi ovirala njegovo uporabo. Če je najemnik družinskega stanovanja (doma) eden od zakoncev, ta tudi ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca, sicer odpoved najemnega razmerja nima pravnega učinka (59. člen DZ).
Posebne zakonske določbe SZ-1 zagotavljajo stanovanjsko varstvo ne le najemnikom stanovanj, pač pa tudi uporabnikom, ki so navedeni v najemni pogodbi. Razlog za specialno in strožjo zakonsko ureditev je v pomenu, ki ga ima stanovanje kot osnovna eksistenčna dobrina.
Ureditev medsebojnih razmerij med najemodajalcem in najemnikom ni v celoti prosto (3. člen OZ), udeleženci jih tudi ne morejo urediti drugače, kot je določeno v kogentnih določbah SZ-1 in 59. členu DZ (2. člen OZ). Že iz teh razlogov se za stanovanjska razmerja, urejena z najemno pogodbo, ne morejo uporabljati pravila splošnega OZ, zato je sklicevanje na določbe OZ o prekariju zgrešeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - nevestno opravljanje dela
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi nevestnega dela z blagajno dne 21. 5. 2020, ko je povzročila manko v znesku 45,96 EUR. Kupec ji je plačal z bankovcem za 500,00 EUR in ker v blagajni ni imela dovolj menjalnine, ji je druga stranka, ki je imela pet bankovcev po 100,00 EUR, pomagala, takrat pa se je tožnica zmedla in naredila napako pri vračilu denarja kupcu. Tožnica je napako priznala in želela toženi stranki razliko poplačati, vendar so ji rekli, da to ni potrebno. V zvezi s tem dogodkom je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre za podobno kršitev kot v mesecu novembru 2019, in sicer za kršitev določb prvega odstavka 33. člena ZDR-1 in 7. člena pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je upoštevalo, da dne 21. 2. 2020 ni šlo za enkraten dogodek, saj se takšno ravnanje pri tožnici ponavlja. Tako je pravilno zaključilo, da tudi v tem primeru ni vestno izpolnjevala svojih delovnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe pravilno zavrglo kot nepopolno, ker pritožba ni bila podpisana (343. člen ZPP). Tožnik te ključne okoliščine niti ne izpodbija, navedbe o povzročitvi škode, ki se verjetno nanašajo na glavno stvar, pa za presojo izpodbijanega sklepa niso relevantne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSK00058176
ZIZ člen 62.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/5.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
V predmetni zadevi pa gre za denarni zahtevek, za katerega iz predloga niti ni razvidna pravna podlaga zahtevka, ko po splošnem pravilu bivališče toženca)slovensko sodišče ni pristojno, bi pa lahko bilo pristojno na podlagi ostalih določb Uredbe Bruselj I, pri čemer izvršilno sodišče ne razpolaga s podatki o kompetenčnem dejanskem stanju. Zato odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odločitev, da se postopek nadaljuje pred krajevno pristojnim slovenskim sodiščem, še ne pomeni, da je bilo pravnomočno odločeno o pristojnosti slovenskega sodišča. Ker je bil ugovor pristojnosti podan pravočasno, ga bo moralo pravdno sodišče obravnavati vsebinsko.
ZPP člen 214, 214/2, 274, 286b.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 14.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 118.. ZPP člen 214, 214/2, 274, 286b.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 14.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - nezakonita odpoved - pravni interes
Pritožba opozarja na pravnomočno končano zadevo med istima strankama (sodba Pd 5/2018 z dne 5. 2. 2020, potrjena s sodbo Pdp 276/2020 z dne 17. 9. 2020), v kateri je sodišče ugotovilo nezakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2017. To pogodbo (za delovno mesto popravljalec objemk ...) je tožnik podpisal, toženka pa mu jo je 8. 8. 2018 redno odpovedala iz krivdnega razloga. Gre torej za odpoved, ki je predmet tega spora in jo je sodišče ugotovilo za nezakonito.
8. Toženka napačno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi navedene pravnomočne odločitve v predmetnem sporu zavreči tožbo zaradi pomanjkanja tožnikovega pravnega interesa (274. člen ZPP). S tem, ko je zadeva Pd 5/2018 postala pravnomočna, je resda nastopil razvezni pogoj glede omenjene pogodbe z dne 30. 11. 2017, vendar pa toženka napačno sklepa, da je tožnik zaradi tega, ker je bila ta pogodba razvezana, izgubil pravni interes v tem sporu. Nenazadnje je do 17. 9. 2020 pogodba o zaposlitvi z dne 30. 11. 2017 veljala, zato odločitev sodišča prve stopnje, da je odpoved te pogodbe nezakonita, za tožnika ni nerelevantna. V posledici ugotovitve njene zakonitosti je sodišče v večjem delu zahtevku ugodilo. Že iz tega je jasno razviden tožnikov pravni interes.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055230
KZ-1 člen 220, 220/1.. ZKP člen 334, 334/1, 355, 355/1.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje kot dokaz - zaslišanje izvedenca - naklep
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi res ni izrecno navedlo, da je med ostalimi dokazi prebralo tudi izvedensko mnenje, je pa v 3. točki izpodbijane sodbe navedlo, da je izvedenko zaslišalo. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 2. 9. 2020, je zagovornik povedal, da sta oba z obdolžencem seznanjena z izvedenskim mnenjem ter da se ne strinjata z branjem le-tega tistega dne, temveč je zagovornik predlagal, da se zaradi razjasnitve določenih vprašanj izvedenko zasliši, kar je sodišče tudi storilo na glavni obravnavi dne 19. 10. 2020, kjer je izvedenka najprej ustno v prosti izpovedbi povzela izvedensko mnenje, nato pa ji je zagovornik zastavljal vprašanja, njena izpovedba pa je povzeta v izpodbijani sodbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo skladno s prvim odstavkom 355. člena ZKP, po katerem lahko sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in zato pravilno oprlo sodbo tudi na omenjeno izvedensko mnenje.
posestno varstvo - motenje posesti - motenje posesti poti - dostop do rečne struge - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - obstoj posesti
Motenje posesti se ugotavlja glede na prej obstoječ obseg posesti. Bistveno je, da pred motenjem obstoječ način izvrševanja tožnikove posesti postane otežen. Za presojo obstoja posesti poti je torej bistveno, ali je imel drugi tožnik v posesti zatrjevano pot, kjer naj bi prišlo do motenja.
predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva ali novi dokazi - objektivne meje pravnomočnosti - komasacija zemljišč - geodetska uprava - izvedenec geodetske stroke - predlog stranke za izvedbo dokaza - pravočasna predložitev dokaza
Tožnik v predlogu za obnovo postopka ni podal trditev, da brez svoje krivde novo predlaganih dokazov ni mogel predložiti oziroma uveljavljati že v času do pravnomočnega zaključka postopka. Pravno sredstvo obnove postopka ni namenjeno ponovnemu uveljavljanju pritožbenih razlogov, ki jih je stranka že neuspešno uveljavljala v predhodnem pritožbenem postopku, temveč se obnova postopka lahko zahteva zgolj iz taksativno naštetih razlogov.
ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00045909
ZUreP-2 člen 207, 211, 211/8, 211/9. ZRPPN člen 28, 30, 59. URS člen 33, 69. EZ-1 člen 472. OZ člen 352. ZOR člen 376.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - ustanovitev služnostne pravice za potrebe javnega daljnovoda - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - odškodnina - zastaranje - ugovor zastaranja
Če bi sodišče odločilo, da je tožnikov zahtevek zastaral, bi tožnik izgubil pravico do odmene kljub temu, da je hkrati nastopila situacija, ko je prišlo do veljavne pravne podlage za omejitev njegove lastninske pravice. Takšna situacija bi predstavljala kršitev tožnikove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in pravice do odmene ob omejitvi lastninske pravice (69. člen Ustave RS). Podobno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v odločbi I Cp 2553/2015 z dne 27. 1. 2016, ki je primerljiva z obravnavano zadevo.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6.. ZNP-1 člen 118, 119.
delitev solastnine - fizična delitev stanovanja - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - potrebne prilagoditve - soglasje solastnika - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti
Predmetni stanovanji predstavljata zaključeni stanovanjski enoti. Povsem sprejemljiva je ugotovitev, da brez znatnejših prilagoditev ne bi mogli nastati (v teh stanovanjih) še dve novi stanovanjski enoti, ki bi po površini ustrezali solastniškemu deležu predlagateljice (z ustrezno ločenim vhodom, vsemi inštalacijami, ipd). Še večji obseg posegov in sprememb pa bi bil potreben, da bi se te novonastale enote povezale s stanovanjem št. 3. Podrobnejše izračunavanje s tem povezanih stroškov ni bilo potrebno. Brez soglasja vseh solastnikov, ki v konkretnem primeru ni podano, predlagana fizična delitev ni dopustna.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 39, 40. ZLNDL člen 2, 3.
pravica uporabe - lastninjenje po ZLNDL - brezplačno uživanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - nacionalizacija stavbnega zemljišča - nacionalizacija zemljišč
Ključno vprašanje v predmetni zadevi je bilo, katera od pravdnih strank (oziroma njunih pravnih prednic) je imela v času uveljavitve ZLNDL pravico uporabe na obeh spornih parcelah.
Pritožba ne upošteva, da je do nacionalizacije (lastninjenja) relevantnega zemljišča v konkretni zadevi prišlo na določb ZNNZ, ki je v prvem odstavku 38. člena sam predvidel, da ostane nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler se ta po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt ali da izvede kakšna druga dela. V prvem odstavku 39. člena istega zakona pa je bilo določeno, da ima prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča pravico brezplačno uživati to zemljišče vse dotlej, dokler je v njegovi posesti. V primerih torej, kot je konkretni, je (že) sam zakon (ZNNZ) predvidel, da ostane zemljišče (dokler se ga ni potrebovalo za gradnjo ali kakšna druga dela) v posesti prejšnjega lastnika. Vendar pa (oziroma zato) okoliščina, da sta toženkini pravni prednici posest zemljišča obdržali oziroma sta imeli na njem pravico brezplačnega uživanja, ne pomeni, da sta imeli na njem tudi pravico uporabe. Pravica uporabe gradbenega (stavbnega) zemljišča (v družbeni lastnini) je namreč, kot je to pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, pomenila (obsegala) pravico uporabljati to zemljišče na način, da se na njem zgradi stavbo in da se ga uporablja za potrebe te stavbe (glej tudi 40. člen ZNNZ). Tega pa ni moč enačiti s pravico prejšnjega lastnika brezplačno uživati takšno (nacionalizirano nezazidano gradbeno) zemljišče (primerjaj prvi odstavek 39. in 40. člen ZNNZ).
Pravice brezplačnega uživanja ni moč enačiti s pravico uporabe.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. OZ člen 179. ZPP člen 314, 314/1, 314/3.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - plačilo odškodnine - lahka telesna poškodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - delna sodba na podlagi pripoznave - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Tožnik se je med plesom (nenamerno) dotaknil toženca in ga pri tem z roko udaril po glavi, kar po presoji sodišča druge stopnje ne zadostuje za ugotovitev njegovega soprispevka. Toženec soprispevka ni uveljavljal v povezavi s tožnikovim načinom plesa.
Sodišče lahko, če je zaradi pripoznave samo del tožbenega zahtevka zrel za končno odločbo, glede tega dela konča obravnavo in izda delno sodbo (na podlagi pripoznave), ob čemer pri presoji vprašanja, ali naj izda delno sodbo, upošteva zlasti velikost dela zahtevka, ki je zrel za odločbo. Gre torej za diskrecijsko pravico sodišča.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4, 137, 137/7, 138, 138/2, 169.. ZIUZEOP člen 126.
izredna odpoved - naklep - huda malomarnost - izostanek z dela - obveščanje delodajalca - nezakonitost odpovedi
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni ravnal naklepno in tudi ne hudo malomarno. Toženo stranko je o razlogih odsotnosti z delovnega mesta obvestil, dela po pogodbi o zaposlitvi ni smel opravljati od doma, ker mu tožena stranka tega ni dovolila, zato je posledično zaradi višje sile ostal doma. Ker je toženo stranko o razlogih svoje odsotnosti obvestil, ne obstaja odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Prav tako pa ni podan razlog iz 2. alineje istega člena, saj tožnik ni ravnal naklepoma ali iz hude malomarnosti, ko svojega dela po pogodbi ni mogel opravljati. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 9. 4. 2020, nezakonita.
predlagatelj postopka - aktivna legitimacija - nujna pot - dovolitev nujne poti - pravni interes
Predlagateljica se v zvezi s svojo „aktivno legitimacijo“ za vodenje predmetnega postopka (sedaj v pritožbi) prav tako posplošeno in neprepričljivo sklicuje na vsebino (prvega in drugega odstavka) 175. člena ZNP-1 ter svoje (zemljiškoknjižno) lastništvo nepremičnine, ki v naravi predstavlja javno cesto (parc. št. 1183/2, k.o. X) in ki naj (kot to poudarja) ne bi predstavljala „navadne“ nepremičnine. Pri tem ne upošteva, da 175. člen ZNP-1 ne ureja „aktivne legitimacije“ oziroma ne odgovarja na vprašanje, kateri zemljiškoknjižni lastnik lahko poda predlog za dovolitev nujne poti. Za presojo tega vprašanja je potrebno omenjeno določbo brati skupaj z 88. členom SPZ, ki jasno določa, da je institut nujne poti namenjen nepremičnini (njenemu lastniku), ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali bi bila takšna zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Omenjeni člen je uvrščen v 4. oddelek SPZ z naslovom »SOSEDSKO PRAVO«, kar (samo za sebe) izkazuje namen (civilno-pravnega) instituta nujne poti, ki je v urejanju (stvarnopravnih) razmerij med lastniki sosednjih nepremičnin in ne potreb javnega (cestnega) prometa.