ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov člen 17, 17/1, 17/5. ZPIZ/83 člen 164, 164/1, 165.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starostno zavarovanje kmetov - zavarovalna doba
Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.
V skladu s 180. členom ZPP mora tožba natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva (vsa dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo, in konkretizirano postavljen tožbeni zahtevek). Povsem enake vsebinske zahteve veljajo tudi za nasprotno tožbo. Pobotni ugovor mora vsebovati smiselno enake sestavine kot jih mora tožba (razen tožbenega predloga), saj je sodišče dolžno o obstoju v pobot uveljavljene terjatve odločiti o izreku sodne odločbe, ki postane nato pravnomočen in tudi izvršljiv.
ZIZ člen 41, 41/2-6, 44, 44/3, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 436, 436/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – zavarovanje s predhodno odredbo – zanikanje obstoja obligacijskega razmerja z upnikom – domnevna nevarnost
Izvršilno sodišče je v sklepu o izvršbi odločalo tako o terjatvi kot o stroških, pri čemer v tem delu izvršilno sodišče (po uspešnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni razveljavilo, temveč je odločilo, da se bo o terjatvi in stroških odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem (enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog).
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (enako kot plačilni nalog) v dajatvenem delu (ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiv) je šteti kot odločbo domačega sodišča v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ.
stečaj - izločitev sodnika – dovoljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika
Proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, je posebna pritožba dovoljena.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.
ZS člen 53.a. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1.
odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenikov v sodni register – izbris vpisa – samostojni sodniški pomočnik – pravno sredstvo – sodnik – predkupna pravica družbenikov – prekinitev registrskega postopka – predhodno vprašanje – sporna dejstva
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS).
Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.
stroški odvetniškega zastopanja - nagrada zagovorniku pridržane osebe
Zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti gre v primeru, ko je zagovornik sodeloval v postopku in na naroku, nagrada za zastopanje po tar. št. 3100, za narok pa po tar. št. 3102 ZOdvT.
V pravnem pouku je bila pritožnica poučena o dolžnosti podpisati pritožbo in o posledicah, da bo taka nepopolna vloga zavržena, ne da bi se pozvalo pritožnico, da jo popravi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - rok za pripravo na zagovor
Delodajalec mora pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (83. čl. ZDR). Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je pravica delavca do zagovora zagotovljena, če se delavec po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan in ne da bi bilo ugotovljeno, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati. V tem sporu se je zgodilo ravno to. Tožnik se je vabilu na zagovor odzval, pri tem se ni skliceval, da ni bil spoštovan rok za zagovor. V sodnem sporu je tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo prvič navajal, da bi bil rok za zagovor prekratek in da se zato ni mogel ustrezno zagovarjati. Glede na navedeno tožniku pravica do zagovora ni bila kršena. Zato tudi ni bistveno, ali so v resnici obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Enako kot je to ugotovila že invalidska komisija prve stopnje v predsodnem postopku, tudi sodni izvedenec ugotavlja, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/3, 45, 45/1, 45/1-1. URS člen 14.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega zdravljenja - bolezensko stanje zdravljenja - degenerativne bolezni - enakost pred zakonom
Pri tožniku gre za patološko degeneracijo, torej degeneracijo v posledici bolezni. Tožnikova artroza velikih sklepov z očitnim funkcionalnim deficitom (funkcionalno prizadetostjo), ki je v četrti alineji 1. tč. 1. odst. 45. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja primeroma našteta kot bolezen gibalnega sistema, je torej posledica izjemno težke bolezni (hude oblike hemofilije) in ne normalnega staranja. Resda tožnikova artroza velikih sklepov ni posledica vnetnega (revmatičnega) procesa, vendar je, upoštevajoč načelo enakosti ob razlagi četrte alineje 1. točke prvega odstavka 45. člena Pravil, potrebno zavarovance obravnavati glede na posledice, ki jim nastanejo zaradi določene bolezni. V tem pogledu ni nobene razlike med zavarovancem, ki mu je artrozo velikih sklepov povzročila revma in zavarovancem, kateremu je artrozo velikih sklepov povzročila hemofilija. Namen sporne določbe je torej zagotoviti zdraviliško zdravljenje zavarovancem, katerih posledico-degeneracijo (npr. artrozo velikih sklepov, kot v konkretnem primeru) povzroči bolezen. Ob nadaljnji nesporni ugotovitvi, da bi zdravljenje v zdravilišču tožniku pomagalo pri preprečevanju slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, je tožnikov tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
ZBPP člen 46, 46/2. ZIZ člen 2, 2/2. ZJSRS člen 28, 28/5. ZPP člen 171, 173.
uvedba izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - oprostitev stroškov postopka - stroški izplačani iz proračuna sodišča - pravna praznina - izterjava stroškov postopka - analogna uporaba določb ZBPP - predlagalni izvršilni postopek
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni.
Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.
namen začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Namen izdaje začasne odredbe je, da se prepreči težko nadomestljiva škoda, ki bi lahko nastala v času trajanja postopka in zaradi katere uspeh v postopku dejansko ne bi imel več smisla. Upnik mora zato konkretno navesti, katera je tista škoda, ki grozi in ki je v primeru uspeha v pravdi ne bo več mogoče popraviti.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - potek časa
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi določbe 1. alinee 75. člena ZDR, po kateri pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Ob ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena do določenega datuma, ji je s tem datumom zakonito prenehalo delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti domnevne ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijski in reparacijski zahtevek za navedeno obdobje, ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074700
ZGD-1 člen 266, 283. OZ člen 13, 13/1, 18, 18/1, 69, 69/1, 73, 73/1, 86, 86/1.
plačilo storitev poslovodenja – ničnost pogodbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – predsednik nadzornega sveta – naknadna odobritev uprave – konkludentna izjava volje – falsus procurator
Pogodba, tudi gospodarska, se lahko sklene po zastopniku. Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (izrecno ali s konkludentnimi ravnanji). Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija
Tožena stranka je z namenom preprečevanja kriznih razmer pristopila k reorganizaciji in racionalizaciji poslovanja tako, da je ukinila posamezna delovna mesta, združevala oddelke in uskladila akta družbe o sistemizaciji in organizaciji, pri čemer je z ukinitvijo delovnega mesta, oziroma z združevanjem oddelkov prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Zato je podan zakonski razlog iz 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR.
OZ člen 247, 247/3. ZIZ člen 20.a, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 23, 23/1.
plačilo pogodbene kazni - notarski zapis najemne pogodbe - neizkazan obstoj obveznosti - notarski zapis ni neposredno izvršljiv za to vrsto obveznosti
Nastanek terjatve - obveznost plačila pogodbene kazni, ki jo izterjuje upnik v tem postopku, je vezan na odpoved najemne pogodbe s strani najemnika.
Notarski zapis sam po sebi ne izkazuje nastanka tega pogoja, posledično tudi ne nastanka obveznosti dolžnika, ki jo izterjuje upnik v tem postopku. Nastop pogoja je potrebno dokazovati na način iz 26. člena ZIZ.
brezposelnost - denarno nadomestilo- krivda zavarovanca - objektivni razlog - razlogi za odklonitev pravice - pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Tožnik (poklicni športnik) je imel še naprej možnost ostati v klubu, vendar pod spremenjenimi pogoji (nižja plača). Ker se s tem ni strinjal, mu nova pogodba niti ni bila ponujena, sam pa se je po izteku prejšnje pogodbe odjavil iz obveznega socialnega zavarovanja. Ker za odjavo iz zavarovanja ni obstajal primerljiv objektivni razlog kot je opredeljen v 4. odst. 63. čl. ZUTD, tožnik ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti (čl. 63 ZUTD).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda
Med ravnanjem tožene stranke (tožena stranka je tožnici (dvakrat) nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) in zdravstvenimi težavami tožeče stranke oziroma nastalo škodno posledico ni vzročne zveze. Prav tako toženi stranki ni mogoče očitati krivde, saj ji ni mogoče očitati, da je v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zavestno kršila zakon. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.