ZDR člen 73, 73/1, 103. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Med toženima strankama je prišlo do prenosa glavne dejavnosti (dejavnosti varovanja), zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR. Drugotožena stranka bi morala prevzeti vse delavce prvotožene, ki pa bi jim nato lahko - če bi za to obstajali utemeljeni poslovni razlogi - odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno z določbami ZDR.
Dejavnosti prvotožene stranke ne gre presojati in deliti glede na posamezna delovna mesta, temveč je potrebno ločiti med glavno in pomožno dejavnostjo - glavna dejavnost prvotožene stranke je bila opravljanje storitev varovanja, tej dejavnosti pa so služila delovna mesta komercialistov, poslovne sekretarke ipd., to pa so delovna mesta, brez katerih ne more obstajati glavna dejavnost, torej gre za pomožno dejavnost. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je bil cilj prenosa prenehanje prvotožene stranke, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek četrte in pete tožeče stranke (ki sta bila zaposlena na delovnem mestu komercialni referent oziroma poslovni sekretar) na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reparacijski in reintegracijski zahtevek.
materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Sodišče je z dopisom pozvalo toženo stranko, da odgovori na navedbe iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vendar je tak poziv presplošen, da bi bila na njegovi podlagi stranka lahko prekludirana z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov. Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
stečaj - izločitev sodnika – dovoljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika
Proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, je posebna pritožba dovoljena.
Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - potek časa
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi določbe 1. alinee 75. člena ZDR, po kateri pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Ob ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena do določenega datuma, ji je s tem datumom zakonito prenehalo delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti domnevne ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijski in reparacijski zahtevek za navedeno obdobje, ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.
namen začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Namen izdaje začasne odredbe je, da se prepreči težko nadomestljiva škoda, ki bi lahko nastala v času trajanja postopka in zaradi katere uspeh v postopku dejansko ne bi imel več smisla. Upnik mora zato konkretno navesti, katera je tista škoda, ki grozi in ki je v primeru uspeha v pravdi ne bo več mogoče popraviti.
invalidnina - telesna okvara - minimalna pokojninska doba - gostota dobe - pridobitev pravice do invalidnine
Pri tožnici ni bila ugotovljena 50% telesna okvara, nastala med zavarovanjem (ugotovljeno je zgolj 20% poslabšanje že ugotovljene telesne okvare), zato tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za 50% telesno okvaro zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – zavarovanje denarne terjatve iz naslova menice – menica kot verodostojna listina – izpodbijanje domneve o obstoju nevarnosti– prepoved zlorabe pravic – ničnost menice
Glede na ugovorne navedbe dolžnika o ničnosti javne dražbe, menice in indosomentov, je očitno, da sodišče v izvršilnem postopku zatrjevanih dejstev v zvezi z ničnostjo in poneverbo menic pred izdajo sklepa o izvršbi ni presojalo, zato je tako presojo potrebno opraviti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.
Zatrjevano nedopustno ravnanje upnika, utemeljeno na indicih, ki jih navaja dolžnik, z večjo stopnjo verjetnosti kaže na to, da je menica, na podlagi katere upnik zahteva izdajo predhodne odredbe, falsificirana, kot da ni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - odškodnina - delavčeva delazmožnost
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR) v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njeno zdravstveno stanje prepovedana, kot to določa 6. člen ZDR. Če pa bi izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi obravnavali po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, pa je treba glede na dejanski stan potrebno poudariti, da trajne omejitve delovne zmožnosti ali izgubo le-te v invalidskem postopku ugotavljajo organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa zdravnik specialist medicine dela v zdravniškem spričevalu, izdanem po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
ZGD člen 295, 295/4, 298, 298/3, 318, 318/2. ---------------------- Op. št. (1): Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Op. št. (2): V postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli.
sodno pooblastilo za sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - imenovanje posebnega revizorja - ponovno odločanje o isti zadevi
Glede na navedeno ima nasprotni udeleženec prav, da predlagatelj zahteva izdajo pooblastila za sklic skupščine o zadevi, o kateri je skupščina 28. 6. 2013 že odločala. Njegov predlog je bil zavrnjen, zato ne more doseči, da bi skupščina (ne da bi predlagatelj zatrjeval in dokazal spremenjene okoliščine) o istem vprašanju ponovno odločala. Sicer pa takšen delničar ni brez ustrezne zakonske zaščite. Lahko vloži izpodbojno tožbo po pogojih iz 396. člena ZGD-1). Če je njegov predlog na skupščini zavrnjen, izkaže pa okoliščine iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, pa lahko v določenem roku zahteva sodno imenovanje revizorja.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – identifikacija terjatve – nastanek terjatve – skrbnost – izpolnitev odstopniku terjatve – obvestilo o odstopu – potrditev računa
Dejstvo, da je bil po pogodbi med toženo stranko in družbo P. d.o.o. dogovorjen rok plačila 30 dni po potrditvi računa, ne pomeni, da je bil nastanek terjatve pogojen s potrditvijo računa, temveč je bila na ta način le opredeljena zapadlost terjatve.
Okoliščina, da je toženo stranko družba P. d.o.o pozivala k predčasnemu plačilu, na dolžnost izpolnitve tožeči stranki in skrbnost tožene stranke nima vpliva, saj so zakonske določbe nedvoumne.
pravni interes za pritožbo – položaj pravdne stranke – prenos terjatve v stečajnem postopku – sklep o končni razdelitvi – singularno pravno nasledstvo – vstop prevzemnika terjatve v pravdo – preklic pooblastila
V primeru prenosa terjatve v stečajnem postopku se prekinjen pravdni postopek nadaljuje na podlagi prvega odstavka 215. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima po prvem odstavku 215. člena ZPP položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Skladno z določbo 99. člena ZPP preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Enako kot je to ugotovila že invalidska komisija prve stopnje v predsodnem postopku, tudi sodni izvedenec ugotavlja, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov člen 17, 17/1, 17/5. ZPIZ/83 člen 164, 164/1, 165.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starostno zavarovanje kmetov - zavarovalna doba
Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.
brezposelnost - denarno nadomestilo- krivda zavarovanca - objektivni razlog - razlogi za odklonitev pravice - pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Tožnik (poklicni športnik) je imel še naprej možnost ostati v klubu, vendar pod spremenjenimi pogoji (nižja plača). Ker se s tem ni strinjal, mu nova pogodba niti ni bila ponujena, sam pa se je po izteku prejšnje pogodbe odjavil iz obveznega socialnega zavarovanja. Ker za odjavo iz zavarovanja ni obstajal primerljiv objektivni razlog kot je opredeljen v 4. odst. 63. čl. ZUTD, tožnik ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti (čl. 63 ZUTD).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda
Med ravnanjem tožene stranke (tožena stranka je tožnici (dvakrat) nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) in zdravstvenimi težavami tožeče stranke oziroma nastalo škodno posledico ni vzročne zveze. Prav tako toženi stranki ni mogoče očitati krivde, saj ji ni mogoče očitati, da je v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zavestno kršila zakon. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.