ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. ZDR/90 člen 95, 98, 99.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - suspenz - nadomestilo plače - plačilo razlike plače
Tožena stranka je zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz odpovednega razloga iz prve in druge alineje prvega 111. člena ZDR ter hkrati s tem izdala tožniku sklep o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi. V konkretnem primeru so bili tako izpolnjeni zakonski pogoji za izrečeno prepoved opravljanja dela v času trajanja postopka izredne odpovedi (tretji odstavek 111. člena ZDR).
Sedanja zakonska ureditev prepovedi opravljanja dela iz določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR, vključno s pravico do nadomestila plače za čas trajanja postopka izredne odpovedi, se razlikuje od prejšnje ureditve začasne odstranitve (suspenza) delavca, opredeljene v določbah od 95. do 99. člena prej veljavnega ZDR/90. V tej zvezi sta določbi 98. in 99. členov ZDR/90 izrecno navajali primere, v katerih je bil delavec, ki je bil začasno odstranjen z delovnega mesta in razporejen na drugo delovno mesto oziroma začasno odstranjen iz organizacije, upravičen do izplačila razlike v plači do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal na svojem delovnem mestu. Vendar takšne določbe, ki bi nudila pravno podlago za izplačilo preostale polovice nadomestila plače (brez predhodne ugotovitve nezakonitosti prepovedi opravljanja dela), sedaj veljavni ZDR ne vsebuje. To pa pomeni, da bo moral tožnik v primeru, če bo z ugotovitvijo nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede katere še teče postopek pred delovnim sodiščem v drugi zadevi, uspel, z novo tožbo uveljavljati izplačilo pripadajoče razlike v plači.
ZS člen 53.a. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1.
odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenikov v sodni register – izbris vpisa – samostojni sodniški pomočnik – pravno sredstvo – sodnik – predkupna pravica družbenikov – prekinitev registrskega postopka – predhodno vprašanje – sporna dejstva
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS).
Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.
namen začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe
Namen izdaje začasne odredbe je, da se prepreči težko nadomestljiva škoda, ki bi lahko nastala v času trajanja postopka in zaradi katere uspeh v postopku dejansko ne bi imel več smisla. Upnik mora zato konkretno navesti, katera je tista škoda, ki grozi in ki je v primeru uspeha v pravdi ne bo več mogoče popraviti.
Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je ta predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavo je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitve tožbe ne vsebujejo, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074700
ZGD-1 člen 266, 283. OZ člen 13, 13/1, 18, 18/1, 69, 69/1, 73, 73/1, 86, 86/1.
plačilo storitev poslovodenja – ničnost pogodbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – predsednik nadzornega sveta – naknadna odobritev uprave – konkludentna izjava volje – falsus procurator
Pogodba, tudi gospodarska, se lahko sklene po zastopniku. Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (izrecno ali s konkludentnimi ravnanji). Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
invalidnina - telesna okvara - minimalna pokojninska doba - gostota dobe - pridobitev pravice do invalidnine
Pri tožnici ni bila ugotovljena 50% telesna okvara, nastala med zavarovanjem (ugotovljeno je zgolj 20% poslabšanje že ugotovljene telesne okvare), zato tožnici ni možno priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tožnica pa tudi ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do invalidnine za 50% telesno okvaro zaradi posledic bolezni, ni utemeljen.
stroški odvetniškega zastopanja - nagrada zagovorniku pridržane osebe
Zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti gre v primeru, ko je zagovornik sodeloval v postopku in na naroku, nagrada za zastopanje po tar. št. 3100, za narok pa po tar. št. 3102 ZOdvT.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec mora pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dokazati, da obstoji ekonomski, tehnološki, strukturni in podobni razlog za prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Delodajalcu ni potrebno obrazložiti potrebnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo ali način dela tudi tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo da zunanjim izvajalcem. Dejstvo, da je tožena stranka le pretežni del nalog tožnice (zahtevnejše naloge) prenesla na regionalni nivo in da so določene naloge tožnice še obstajale in v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice, niso bile razporejene drugim delavcem, ne vpliva na samo zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prav tako na zakonitost odpovedi ne vpliva, da je tožena stranka, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, zaposlila na novo sistemizirano delovno mesto drugega delavca. Delodajalec je namreč dolžan ugotavljati, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je možno dokvalificirati, le do podaje same odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 316. ZOR člen 1035. ZFPPIPP člen 262, 262/1, 300, 300/1, 305, 305/1.
pogodba o bančnem denarnem depozitu – nastanek terjatve – pobot v stečajnem postopku– pogojna terjatev – nepogojna terjatev
Izključen je pobot terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Med te posle šteje tudi pogodba o denarnem depozitu.
Prvotožena stranka je v pogodbeni zavezi kot glavni dolžnik, drugotožena stranka pa kot solidarni porok. V postopku nastopata kot samostojni stranki. Spor o njunih obveznostih bi bilo mogoče rešiti različno, zato nista nujna sospornika.
Ob uporabi pravil solidarnega poroštva je dolžna drugotožena stranka kot porok in plačnik tožeči stranki kot upniku izpolniti celotno obveznost glavnega dolžnika.
OZ člen 247, 247/3. ZIZ člen 20.a, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 23, 23/1.
plačilo pogodbene kazni - notarski zapis najemne pogodbe - neizkazan obstoj obveznosti - notarski zapis ni neposredno izvršljiv za to vrsto obveznosti
Nastanek terjatve - obveznost plačila pogodbene kazni, ki jo izterjuje upnik v tem postopku, je vezan na odpoved najemne pogodbe s strani najemnika.
Notarski zapis sam po sebi ne izkazuje nastanka tega pogoja, posledično tudi ne nastanka obveznosti dolžnika, ki jo izterjuje upnik v tem postopku. Nastop pogoja je potrebno dokazovati na način iz 26. člena ZIZ.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Upokojenec je imel s toženo stranko (tožnikovim delodajalcem) sklenjeno pogodbo o delu za občasna dela, še preden je tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas s tožnikom. Upokojenec je opravljal občasen prevoz drv, zato ni mogoče šteti, da bi tožena stranka morala zaposliti tožnika namesto upokojenca po pogodbi o delu. Pogodba o delu je namreč pogodba po določilih 619. člena OZ in s podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. S pogodbo o zaposlitvi pa se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, pri čemer se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - odškodnina - delavčeva delazmožnost
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR) v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njeno zdravstveno stanje prepovedana, kot to določa 6. člen ZDR. Če pa bi izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi obravnavali po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, pa je treba glede na dejanski stan potrebno poudariti, da trajne omejitve delovne zmožnosti ali izgubo le-te v invalidskem postopku ugotavljajo organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa zdravnik specialist medicine dela v zdravniškem spričevalu, izdanem po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/3, 45, 45/1, 45/1-1. URS člen 14.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega zdravljenja - bolezensko stanje zdravljenja - degenerativne bolezni - enakost pred zakonom
Pri tožniku gre za patološko degeneracijo, torej degeneracijo v posledici bolezni. Tožnikova artroza velikih sklepov z očitnim funkcionalnim deficitom (funkcionalno prizadetostjo), ki je v četrti alineji 1. tč. 1. odst. 45. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja primeroma našteta kot bolezen gibalnega sistema, je torej posledica izjemno težke bolezni (hude oblike hemofilije) in ne normalnega staranja. Resda tožnikova artroza velikih sklepov ni posledica vnetnega (revmatičnega) procesa, vendar je, upoštevajoč načelo enakosti ob razlagi četrte alineje 1. točke prvega odstavka 45. člena Pravil, potrebno zavarovance obravnavati glede na posledice, ki jim nastanejo zaradi določene bolezni. V tem pogledu ni nobene razlike med zavarovancem, ki mu je artrozo velikih sklepov povzročila revma in zavarovancem, kateremu je artrozo velikih sklepov povzročila hemofilija. Namen sporne določbe je torej zagotoviti zdraviliško zdravljenje zavarovancem, katerih posledico-degeneracijo (npr. artrozo velikih sklepov, kot v konkretnem primeru) povzroči bolezen. Ob nadaljnji nesporni ugotovitvi, da bi zdravljenje v zdravilišču tožniku pomagalo pri preprečevanju slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, je tožnikov tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – zavarovanje denarne terjatve iz naslova menice – menica kot verodostojna listina – izpodbijanje domneve o obstoju nevarnosti– prepoved zlorabe pravic – ničnost menice
Glede na ugovorne navedbe dolžnika o ničnosti javne dražbe, menice in indosomentov, je očitno, da sodišče v izvršilnem postopku zatrjevanih dejstev v zvezi z ničnostjo in poneverbo menic pred izdajo sklepa o izvršbi ni presojalo, zato je tako presojo potrebno opraviti v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.
Zatrjevano nedopustno ravnanje upnika, utemeljeno na indicih, ki jih navaja dolžnik, z večjo stopnjo verjetnosti kaže na to, da je menica, na podlagi katere upnik zahteva izdajo predhodne odredbe, falsificirana, kot da ni.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.
ZBPP člen 46, 46/2. ZIZ člen 2, 2/2. ZJSRS člen 28, 28/5. ZPP člen 171, 173.
uvedba izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - oprostitev stroškov postopka - stroški izplačani iz proračuna sodišča - pravna praznina - izterjava stroškov postopka - analogna uporaba določb ZBPP - predlagalni izvršilni postopek
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni.
Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.
pravni interes za pritožbo – položaj pravdne stranke – prenos terjatve v stečajnem postopku – sklep o končni razdelitvi – singularno pravno nasledstvo – vstop prevzemnika terjatve v pravdo – preklic pooblastila
V primeru prenosa terjatve v stečajnem postopku se prekinjen pravdni postopek nadaljuje na podlagi prvega odstavka 215. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima po prvem odstavku 215. člena ZPP položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Skladno z določbo 99. člena ZPP preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke.
ZUP člen 129, 129/4, 220, 220/1, 225, 225/4. ZPIZ-1 člen 180, 249.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - pravnomočna upravna odločba
Odločitev o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožnici priznana z odločbo je že postala pravnomočna. Tožnica je nato od tožene stranke zahtevala ponovni izračun pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine. V pravnomočno odločbo se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je imela tožena stranka za zavrženje tožničine zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine ustrezno podlago v določbi 4. odstavka 129. člena ZUP, po kateri se zahtev zavrže, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.