Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - razpravno načelo
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka
Ker toženka svojemu trditvenemu bremenu glede dejstev, s katerimi bi lahko izpodbila utemeljenost tožničinega zahtevka, ni zadostila, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo izvajanje dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke.
Tožnica je v svoji tožbi v predmetni zadevi zahtevala odpravo dokončne odločbe o znižanju njene pokojnine in da ji toženka izplača celoten neizplačan del njene pokojnine. Tožnica si svojega pravnega položaja v tem sporu, po izdaji pravnomočne odločbe tožene stranke, ne more več izboljšati, saj je tožena stranka s to odločbo odločila, na kakšen način se tožnici za nazaj (v skladu z ZOPRZUJF-om) izplača pripadajoča razlika in ji del te razlike tudi že izplačala. Ker si tožnica po pravnomočnosti odločbe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja v tem sporu, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje socialnega spora in je tako potrebno njeno tožbo zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 39. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/3.
starostna pokojnina - Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi
Ker je bil seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic (Slovenije in BIH), nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku izplačuje tudi razlika med že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Podlago za to svojo odločitev je imela v b. točki, 3. odstavka, 37. člena Sporazuma sklenjenega med Republiko Slovenijo in BIH.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice.
plača - dodatek - povečan obseg dela in obremenitev - vojak
Dodatek v višini 20 % za povečan obseg dela in obremenitev po drugem odstavku 59. člena ZSSloV je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila vlada na predlog ministrstva za posamezno formacijo. Tožnik je bil razporejen na novo formacijsko dolžnost, kjer takšen dodatek ni bil predviden, takšno delo pa je tudi dejansko opravljal. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo 20 % dodatka k osnovni plači, ni utemeljen.
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je po svoji naravi sklep procesnega vodstva, zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074711
ZPP člen 207, 207/2, 214, 214/2. OZ člen 865.
nesporno dejansko stanje – priznanje dejstev - pripoznava zahtevka – špedicijska pogodba - začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Pripoznava zahtevka ni isto kot priznanje dejstev. Tožena stranka v obravnavanem primeru zahtevka ni pripoznala. Šlo je zgolj za priznanje vseh dejstev, ki se nanašajo na s strani tožnika zatrjevano dejansko stanje. Sodbe na podlagi pripoznave tako ni bilo mogoče izdati in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je presojalo, ali je tožnikov zahtevek utemeljen in dokazan.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 36.
obveznost plačila - plača - plačilo razlike plače - dodatek za nočno in nedeljsko delo - pogodbena kazen
Pri pogodbeni kazni gre za institut delovnega prava, ki je predmet dogovora strank kolektivne pogodbe, njen namen pa je v preprečevanju nezakonitega ravnanja delodajalcev v zvezi z odpovedjo pogodb o zaposlitvi delavcev. Zato se pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti pri odločitvi o pogodbeni kazni v delovnem sporu ne uporabljajo.
odškodninska odgovornost lastnika stanovanja zaradi izliva vode ob dotrajani vodovodni napeljavi – višja sila – naključje – izliv vode – nevarna dejavnost – skrbnost pri vzdrževanju vodovodne napeljave
Običajna raba vodovodnih cevi v stanovanju ne sodi med nevarne dejavnosti. Do predmetnega škodnega dogodka bi dejansko lahko prišlo tudi po naključju. Za naključje gre takrat, ko oseba izpolni svojo dolžnostno ravnanje v tolikšni meri, kot ji to narekujejo objektivne okoliščine in kot ji omogočajo njene individualne lastnosti, pa vseeno nastane prepovedana posledica.
ZDR člen 73, 73/1, 103. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Med toženima strankama je prišlo do prenosa glavne dejavnosti (dejavnosti varovanja), zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR. Drugotožena stranka bi morala prevzeti vse delavce prvotožene, ki pa bi jim nato lahko - če bi za to obstajali utemeljeni poslovni razlogi - odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno z določbami ZDR.
Dejavnosti prvotožene stranke ne gre presojati in deliti glede na posamezna delovna mesta, temveč je potrebno ločiti med glavno in pomožno dejavnostjo - glavna dejavnost prvotožene stranke je bila opravljanje storitev varovanja, tej dejavnosti pa so služila delovna mesta komercialistov, poslovne sekretarke ipd., to pa so delovna mesta, brez katerih ne more obstajati glavna dejavnost, torej gre za pomožno dejavnost. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je bil cilj prenosa prenehanje prvotožene stranke, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek četrte in pete tožeče stranke (ki sta bila zaposlena na delovnem mestu komercialni referent oziroma poslovni sekretar) na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reparacijski in reintegracijski zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je sprejela odločitev, da se število zaposlenih zmanjša. V nabavi tožene stranke so bile najprej zaposlene tri osebe, nato pa so ugotovili, da ni dela za vse tri zaposlene, kar je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tožnikovo delo so razporedili na preostale zaposlene. Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR ter prenehanje potrebe po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu s katerim je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, določilo najdaljši zakonski rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program, nadaljnje podaljševanje tega roka ni možno.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. ZDR/90 člen 95, 98, 99.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - suspenz - nadomestilo plače - plačilo razlike plače
Tožena stranka je zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz odpovednega razloga iz prve in druge alineje prvega 111. člena ZDR ter hkrati s tem izdala tožniku sklep o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi. V konkretnem primeru so bili tako izpolnjeni zakonski pogoji za izrečeno prepoved opravljanja dela v času trajanja postopka izredne odpovedi (tretji odstavek 111. člena ZDR).
Sedanja zakonska ureditev prepovedi opravljanja dela iz določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR, vključno s pravico do nadomestila plače za čas trajanja postopka izredne odpovedi, se razlikuje od prejšnje ureditve začasne odstranitve (suspenza) delavca, opredeljene v določbah od 95. do 99. člena prej veljavnega ZDR/90. V tej zvezi sta določbi 98. in 99. členov ZDR/90 izrecno navajali primere, v katerih je bil delavec, ki je bil začasno odstranjen z delovnega mesta in razporejen na drugo delovno mesto oziroma začasno odstranjen iz organizacije, upravičen do izplačila razlike v plači do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal na svojem delovnem mestu. Vendar takšne določbe, ki bi nudila pravno podlago za izplačilo preostale polovice nadomestila plače (brez predhodne ugotovitve nezakonitosti prepovedi opravljanja dela), sedaj veljavni ZDR ne vsebuje. To pa pomeni, da bo moral tožnik v primeru, če bo z ugotovitvijo nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede katere še teče postopek pred delovnim sodiščem v drugi zadevi, uspel, z novo tožbo uveljavljati izplačilo pripadajoče razlike v plači.
vročanje – sprememba naslova – spor majhne vrednosti
Stranka mora v postopku računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja, in njena odgovornost je poskrbeti za njihov dejanski prevzem. Zato mora stranka, če do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sporazum - odpoved pravici - poravnava
Tožnik je podpisal sporazum, na podlagi katerega je potrdil prejem denarnega zneska in se odpovedal vsakršnim odškodninskim zahtevkom nasproti toženi stranki iz naslova obravnavane nezgode pri delu (prometne nesreče). Sporazum je veljaven in sklenjen brez napak volje in ni bil napisan na s strani tožnika vnaprej „bianco“ podpisanem papirju. Tožena stranka je tožniku v sporazumu dogovorjen denarni znesek izplačala. Tožnik se je s sporazumom, sklenjenim pol leta po nezgodi, ko je po končanem zdravljenju že opravljal svoje delo voznika, odpovedal vsem odškodninskim zahtevkom nasproti toženi stranki. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino za obravnavani škodni dogodek, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 115. členom ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.