Za posel, ki presega okvir poslov rednega opravljanja, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Posledično ni odločilno, ali sta tožnika v času izvajanja del imela veljavno oblastveno dovoljenje ali ne, pač pa ali sta imela za opravljene posege potrebno soglasje solastnikov.
Zgolj dejstvo, da je hči tožeče stranke zaposlena na sodišču prve stopnje, še ni in ne more biti sama po sebi okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranosti. Če bi tožena stranka menila, da je pri razpravljajočem sodniku podana okoliščina, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranosti, bi morala zahtevati njegovo izločitev, česar ni storila.
Tožnik je upravičen tudi do plačila nagrade za sestavo prodajne pogodbe. Odvetnik se namreč v skladu z mandatno pogodbo prizadeva, da delo opravi, ni pa odgovoren za končni uspeh (sklenitveno fazo) pogodbe.
znižanje preživnine - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - prihodki – otroški dodatek
Tožnik je sposoben zagotoviti denarna sredstva v bistveno višjem obsegu, kot jih izkazuje, prihodki toženca pa hkrati ne pomenijo tudi matematičnega znižanja preživninske obveznosti tožnika.
Otroški dodatek pripada preživninskemu upravičencu, razen če so premoženjske razmere preživninskih zavezancev takšne, da ne morejo zagotoviti sredstev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb preživninskega upravičenca.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073293
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 37.
začasna odredba – obremenitev nepremičnine – omejitev lastninske pravice
Ni res, da obremenitev nepremičnine predstavlja le ustanovitev stvarne pravice na nepremičnini, ne pa obligacijska pravica, kot je npr. zakup. Nedvomno namreč predstavlja za nepremičnino njen zakup breme, saj je imetnik lastninske pravice v takem primeru občutno prikrajšan v izvrševanju lastninske pravice, zlasti ob upoštevanju vseh upravičenj, ki mu jih ta daje.
Naloga izvedenca ni, da ugotavlja dejansko stanje, temveč je to naloga sodišča. Izvedenec na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odgovori na strokovna vprašanja in znanja, s katerimi sodišče ne razpolaga.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – padec na ledu – deljena odgovornost – soprispevek - višina odškodnine
Tožnik, ki je bil v času padca obut v obutev z gumijastim podplatom, je namenil premalo pozornosti poledici. Zaradi splošnih življenjskih razmer, ki so vladale v okolici, bi lahko predvidel, da so tla spolzka. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
Kolektivne organizacije so pri določanja tarife oz. nadomestila avtorskega honorarja zavezane k sporazumevanju z uporabniki. Za področje gostinstva je tarifa določena s skupnim sporazumom, ki velja za vse uporabnike, ki javno priobčujejo fonograme.
V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže.
izključitev družbenika - prenehanje pooblastila za zastopanje - poslovodja imenovan z družbeno pogodbo - odpoklic poslovodje - sprememba družbene pogodbe
Poslovodja, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, se lahko odpokliče (in imenuje novega) le s spremembo družbene pogodbe, saj sprememba poslovodje (v takšnem primeru) predstavlja spremembo družbene pogodbe. Za takšno spremembo pa je potrebna kvalificirana tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov.
Po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
ZPND člen 3, 3/5, 4, 4/2, 21. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
nasilje v družini – ekonomsko nasilje – psihično nasilje – prepustitev stanovanja v skupni rabi – prekluzivni rok – trditvena podlaga – stroški postopka
Nasprotni udeleženec ne plačuje sprotnih stanovanjskih stroškov, kar bi ob ustrezni trditveni podlagi lahko predstavljalo ekonomsko nasilje, če bi predlagateljica navedla konkretne podatke, ki bi glede na obseg finančnih obveznosti nasprotnega udeleženca in finančne zmožnosti predlagateljice lahko predstavljali neupravičeno omejevanje upravljanja predlagateljice s skupnim premoženjem.
Pravico do povračila stroškov nepravdnega postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev. Takšne določbe ZPND nima, zato je treba uporabiti splošno določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 11, 50. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Tožnik je trdil, da se vrata niso zapirala v skladu s 50. členom Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, in da se pri pravilni nastavitvi zapiranja vrat s standardnim zapiralom se vrata ne bi smela zapirati s takšno silo, da jih tožnik z močjo svojega telesa ne bi mogel zadržati, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Tožnik je tudi zatrjeval, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ker mehanizem za zapiranje vrat ni bil pravilno nastavljen, saj so vrata služila namenu protipožarnih vrat. Glede na določbo 11. člena Pravilnika, ki nalaga delodajalcu, da izhode iz delovnih in pomožnih prostorov izvede tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogoča, da se čimprej umaknejo z ogroženih področij na varno, je nastavitev vrat, ki je omogočila, da so lahko delavci vstopali le posamično in še to pod pogojem, da so predhodno odprli vrata za 118 stopinj, ter so nato imeli 7,5 sekunde časa za vstop, vsekakor v nasprotju s Pravilnikom. Tožnik je torej zatrjeval krivdno odgovornost tožene stranke, ki pa je sodišče prve stopnje v tem delu ni preizkušalo, zato je (vsaj) preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – upoštevanje stanovanjskih in drugih stroškov
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo le plače v višini 620,00 EUR neto, ki naj bi jo toženec po lastnih zatrjevanjih prejemal kot direktor v svojem podjetju, saj številni indici, ki jih je prvostopenjsko sodišče ustrezno ovrednotilo, kažejo na bistveno višje prihodke, in sicer 2.000,00 EUR neto mesečno.
Sodišče je ugotovilo obseg zapuščine, dejstvo, da so se ostali dediči dedovanju odpovedali, da pa se pritožnik dedovanju po zapustniku ni odpovedal, zato ga je pravilno in zakonito razglasilo za (edinega) dediča do celotne zapuščine
ZD člen 213, 213/4, 213/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave – izločitev iz zapuščine – skupno premoženje zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine
Stranka, ki ne vloži tožbe v roku, določenem v sklepu o napotitvi na pravdo, ni prekludirana za uveljavljanje svojih pravic. Če ne vloži tožbe v roku, zapuščinsko sodišče nadaljuje postopek ne glede na zahtevke, glede katerih jo je napotilo na pravdo, lahko pa stranke v tem primeru še po koncu zapuščinskega postopka sprožijo pravdo.
renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščine
Uveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.