regulacijska začasna odredba – nedenarna terjatev – verjetnost terjatve – nespecificiranost zahtevka – nenadomestljiva škoda – splošno znane razmere v gradbeništvu
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Tudi pri obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na strankine trditve in dokaze. Pogoj za uspeh predlagatelja je, da najprej navede konkretna dejstva, ki nudijo podlago konkretnemu predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Pritožnik je šele v svoji pritožbi popravil svojo trditveno podlago tako, da je sedaj razvidno, na katere evidenčne liste naj bi se nesporna količina odvoženega materiala nanašala.
upravljanje stečajne mase – najem premoženja stečajnega dolžnika – nujna vzdrževalna dela
Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi v posle upravljanja stečajne mase, katerega namen je bodisi povečanje stečajne mase ali vsaj preprečitev zmanjšanja le-te. Z izpodbijanim sklepom je sodišče soglašalo z ravnanjem upravitelja, ki rezultira v povečanju stečajne mase, saj se z najemom stečajni dolžnik razbremeni tekočih in nujnih investicijskih vzdrževalnih stroškov, po drugi strani pa doseže tudi povečanje stečajne mase s plačilom najemnine.
Za posel, ki presega okvir poslov rednega opravljanja, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Posledično ni odločilno, ali sta tožnika v času izvajanja del imela veljavno oblastveno dovoljenje ali ne, pač pa ali sta imela za opravljene posege potrebno soglasje solastnikov.
renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščine
Uveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
Ker tožnica sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za (do)plačilo sodne takse, ni plačala, je (šteje se, da je) tožbo umaknila, zaradi česar je dolžna toženki povrniti pravdne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078323
OZ člen 70, 70/3.
upravnik – zastopanje etažnih lastnikov – nastopanje v svojem imenu in za svoj račun
Iz samega dejstva, da je tožena stranka upravnik, ne izhaja avtomatična posledica, da v pravnem prometu nastopa zgolj kot zastopnik etažnih lastnikov.
Podelitev upravičenja za zastopanje začne v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena.
vpis spremembe družbene pogodbe - prekinitev postopka - spor o dejstvih - nadomestni sklep
Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.
Do razdrtja prodajne pogodbe na podlagi zakona po prvem odstavku 490. člena OZ pride le v primerih popolne evikcije in ne zgolj začasnega odvzema vozila. S tem je prodajalec varovan, saj se kupec v primeru, da dobi vozilo vrnjeno, ne more sklicevati na razdrtje pogodbe po samem zakonu.
Iz spisa se morajo izločiti dokazi, za katere je ugotovljeno, da so bili pridobljeni z kršitvijo z Ustavo RS določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, da se ti dokazi ne nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanja, ampak na kaznivo dejanja za katerega je bil zoper obtoženca s sklepom pravnomočno ustavljen postopek zaradi zastaranja. Ti dokazi ne smejo biti uporabljeni kot dokaz.
Kolektivne organizacije so pri določanja tarife oz. nadomestila avtorskega honorarja zavezane k sporazumevanju z uporabniki. Za področje gostinstva je tarifa določena s skupnim sporazumom, ki velja za vse uporabnike, ki javno priobčujejo fonograme.
izključitev družbenika - prenehanje pooblastila za zastopanje - poslovodja imenovan z družbeno pogodbo - odpoklic poslovodje - sprememba družbene pogodbe
Poslovodja, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, se lahko odpokliče (in imenuje novega) le s spremembo družbene pogodbe, saj sprememba poslovodje (v takšnem primeru) predstavlja spremembo družbene pogodbe. Za takšno spremembo pa je potrebna kvalificirana tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075522
OZ člen 179.
odškodnina – duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedensko mnenje - pravno in dejansko vprašanje
Vprašanje upravičenosti do odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravne narave in nanj „odgovarja“ le sodišče (ne pa izvedenec). Zgolj okoliščini, da tožnika vidne posledice poškodbe motijo in njegovo vztrajanje na tem, da je zaradi tega skažen, za prisojo odškodnine ne zadoščata.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.
povrnitev pravdnih stroškov - zavrženje tožbe - uspeh v pravdi - potrebni stroški - sosporniki - stroški za nesmotrna procesna dejanja sodišča
Stroške za morebiti nesmotrna procesna dejanja sodišča mora kriti tista stranka, ki glede na izid pravde nosi stroškovno breme.
Po prvem odstavku 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če niso solidarno zavezani. To pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.
Tožnik mora, če je sodišče njegovo tožbo zavrglo ali njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani, razen kadar imajo skupnega pooblaščenca.
Zakonska pravila o oprostitvi stroškov ne posegajo v pravni položaj nasprotne stranke, ker oprostitev stroškov učinkuje le glede lastnih stroškov. Če pa oproščena stranka pravdo izgubi, mora v vsakem primeru nasprotniku povrniti njegove pravdne stroške.
ZPP člen 212, 287, 287/1, 324, 324/4, 496, 496/1, 496/5. ZIZ člen 62/2.
postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložitev sodbe – informativni dokaz
Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZIZ po razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej po postopku za izdajo plačilnega naloga. Zato ni dvoma, da je v predmetnem gospodarskem sporu prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo sodbe brez podrobnejše obrazložitve v 1. odstavku 496. člena ZPP.
Informativnih dokazov, ki bi dopolnjevali nepopolne in zato nepreizkusljive navedbe o neizvedbi del, procesno pravo ne dopušča.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Tožnik ne čuti več nikakršne čustvene navezanosti na toženko, spoštovanja in razumevanja. Toženki ne zaupa, hkrati pa med njima ni več skupnosti življenja, saj že sedem mesecev ne živita več skupaj. Takšno tožnikovo doživljanje razmerja s toženko izpolnjuje pravni standard „nevzdržnosti zakonske zveze“.
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.