prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
ugovor zoper odpust obveznosti – izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve – rok za izdajo mesečnih poročil o iskanju zaposlitve
Dolžnica je o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.
Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP je zakonski rok in ni podaljšljiv.
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Tožnica je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje (delne) oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja njeno slabo finančno stanje.
odpoved pogodbe o upravljanju - predmet pogodbe o upravljanju - soseska - stanovanjska stavba – ugotavljanje statusa stavbe - vpis v register upravnikov stavb - upravljanje skupnih delov stavbe
Lastniki etažnih enot večstanovanjske stavbe, ki so pogodbo o upravljanju sklepali skupaj z etažnimi lastniki drugih stavb v soseski, lahko pogodbo o upravljanju svoje stavbe upravniku odpovedo, ker je predmet upravljanja stavba in ne soseska. Pri opredeljevanju, ali je določena gradbena enota stavba, je sodišče vezano na podatke katastra stavb. Ker je kataster stavb uradna evidenca stavb, z ogledom ali izpovedbami strank in prič drugačnega stanja, kot ga ta evidenca izkazuje, sodišče ne more ugotoviti in je na te podatke vezano.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja razloge, zaradi katerih meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Vendar bi morala te razloge uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 7. 3. 2013, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep pa niso pravno relevantni.
Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063658
OZ člen 15, 29, 29/1, 126. ZPP člen 7, 239, 285.
sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pogodba v korist tretjega – dokazno breme – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – postavljanje vprašanj pričam
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, pri čemer velja, da ne sme biti izraženo nesoglasje o njenih nebistvenih sestavinah. Glede obstoja in vsebine (ustne) pogodbe nosi dokazno breme tožnica.
Materialno procesno vodstvo prepoveduje sodišču aktivnosti v smislu prejudiciranja spora. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožnici namigniti, da bo odločilo, da ustni dogovor v vsebini, kot jo zatrjuje tožnica, ni bil sklenjen.
Tudi stranke in preko strank pooblaščenci imajo pravico postavljanja vprašanj pričam, kar pomeni, da se dejansko stanje razčiščuje tako s strani strank kot sodišča, torej v skladu z omiljenim razpravnim načelom.
podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.