pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063571
ZPP člen 8, 285. ZGO-1 člen 82, 82/3.
trditveno in dokazno breme – materialnopravno vodstvo – gradbeni dnevnik – podlaga za plačilo opravljenih del – konkretizacija tožbenih navedb – primeren dokaz – informativni dokaz – dokazna ocena
Glede na konkretizirane navedbe tožeče stranke pritožbeno sodišče zato ne sledi oceni sodišča prve stopnje, da bi šlo v primeru ugoditve spornemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz.
Gradbeni dnevnik služi lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena, vendar pa tudi v primeru, da tega ni oziroma da ga stranka ne predloži, še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenega dela. Dolžnost plačila namreč obstaja, če je dokazano, da so bila ta izvršena. Gradbeni dnevnik torej predstavlja dokazno sredstvo, ki ima pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo, vendar pa mu to ne daje pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del.
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Tožnica je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje (delne) oprostitve, odloga oziroma obročnega plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja njeno slabo finančno stanje.
odpoved pogodbe o upravljanju - predmet pogodbe o upravljanju - soseska - stanovanjska stavba – ugotavljanje statusa stavbe - vpis v register upravnikov stavb - upravljanje skupnih delov stavbe
Lastniki etažnih enot večstanovanjske stavbe, ki so pogodbo o upravljanju sklepali skupaj z etažnimi lastniki drugih stavb v soseski, lahko pogodbo o upravljanju svoje stavbe upravniku odpovedo, ker je predmet upravljanja stavba in ne soseska. Pri opredeljevanju, ali je določena gradbena enota stavba, je sodišče vezano na podatke katastra stavb. Ker je kataster stavb uradna evidenca stavb, z ogledom ali izpovedbami strank in prič drugačnega stanja, kot ga ta evidenca izkazuje, sodišče ne more ugotoviti in je na te podatke vezano.
Tožena stranka v pritožbi zoper sklep navaja razloge, zaradi katerih meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Vendar bi morala te razloge uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 7. 3. 2013, za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep pa niso pravno relevantni.
podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063658
OZ člen 15, 29, 29/1, 126. ZPP člen 7, 239, 285.
sklenitev pogodbe – ustna pogodba – pogodba v korist tretjega – dokazno breme – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – postavljanje vprašanj pričam
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, pri čemer velja, da ne sme biti izraženo nesoglasje o njenih nebistvenih sestavinah. Glede obstoja in vsebine (ustne) pogodbe nosi dokazno breme tožnica.
Materialno procesno vodstvo prepoveduje sodišču aktivnosti v smislu prejudiciranja spora. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožnici namigniti, da bo odločilo, da ustni dogovor v vsebini, kot jo zatrjuje tožnica, ni bil sklenjen.
Tudi stranke in preko strank pooblaščenci imajo pravico postavljanja vprašanj pričam, kar pomeni, da se dejansko stanje razčiščuje tako s strani strank kot sodišča, torej v skladu z omiljenim razpravnim načelom.
Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.
spor majhne vrednosti - upravnik– razpravno načelo – sklepčnost – aktivna legitimacija - odgovornost prodajalca stanovanj
Res je, da tožeča stranka v nobeni svoji vlogi ni izrecno zapisala, da tožbo vlaga kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu L. 17, vendar je na to dejstvo mogoče nedvomno sklepati iz njenih trditev. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo kot zadostno trditveno podlago glede legitimacije tožeče stranke njeno navedbo, da je pridobila od etažnih lastnikov pooblastilo za vložitev tožbe zoper toženo stranko.
Zgolj okoliščina, da transakcijski računi dolžnika niso blokirani, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev, ali je tožena stranka likvidna in ali bo sposobna poravnavati svoje obveznosti v bodočnosti, pač pa je za ugotovitev verjetnosti tega dejstva potrebno analizirati celotno finančno premoženjsko stanje toženca in ga projicirati v prihodnost, v čas predvidene izvršbe. Tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožena stranka še solventna oziroma, da ni insolventna, takšne projekcije ne omogoča.