zastaranje judikatne terjatve – zavrženje pritožbe – odločitev o terjatvi
Sklep sodišča kriterijem iz 356. člena OZ, ki ureja zastaranje pri judikatnih terjatvah ne ustreza, saj v njem ni govora o terjatvi, marveč je bila z njim le zavržena tožnikova pritožba.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 17. ZFPPIPP člen 252, 327, 327/2, 332, 383, 449, 449/1, 480.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka - uporaba prava - prodaja nepremičnine - ocena vrednosti nepremičnine
V postopek osebnega stečaja s prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD ni bilo poseženo in se torej zakonsko določena prekinitev nanj ne razteza.
V tej fazi postopka, ko sodišče z izpodbijanim sklepom šele odloča o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, mora uporabiti procesne določbe ZFPPIPP, materialnopravne posledice pogodbe o prodaji te nepremičnine (če bo prodana), pa se bodo presojale po hrvaškem pravu.
Za uspešnost izpraznitvenega zahtevka je treba odpraviti pravno podlago, to je najemno pogodbo. V primeru odpovedi stanovanjskega razmerja iz krivdnih razlogov, se najemna pogodba odpove s tožbo na odpoved najemnega razmerja.
začasna odredba - vsebina, enaka tožbenemu zahtevku
Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje pri odločitvi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Z zahtevo sodišča prve stopnje, da tožnik na naroku konkretizira trditve o protipravnih ravnanjih organov tožene stranke, je bilo tožniku omogočeno, da nesklepčnost tožbe odpravi; materialno procesno vodstvo je bilo ustrezno izvedeno.
sklep o določitvi sodnih penalov - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Po stališču teorije in sodne prakse začne paricijski rok v primeru, če dolžnik vloži pritožbo, teči prvi dan po vročitvi sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pravnem sredstvu.
pogodba o delu - „ključ v roke“ - dodatna dela - vrednost del
Kljub temu, da dela niso bila opravljena v skladu s specifikacijo, samo zato še niso brez vrednosti, izvedenec je njihovo vrednost (po pridobitvi dodatne dokumentacije) ocenil na znesek, ki ga nihče ni pravočasno izpodbijal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021661
KZ člen 205. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7. ----------------------- Op.št.(1): Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 34/2010 z dne 1.7.2010 in I Ips 24952/2011 z dne 12.9.2013.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sprememba opisa kaznivega dejanja iz obtožbe - začetek teka zastaranja pregona - pravilnost vročitve sodbe
Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe v bistvenih delih, če je to v obdolženčevo korist, pri tem pa ne sme dejanja, ki je predmet obtožbe, spremeniti v drugo kaznivo dejanje. Sicer pa lahko bistveno kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v pritožbenem postopku uveljavlja le tožilec, saj gre za kršitev, ki je obdolžencu v korist.
Obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil zakonske obveznosti izplačevanja plač zaposlenim, gre torej za kaznivo dejanje trajanja, kjer je obdolženec kot delodajalec opustil svoje dolžno ravnanje. Storil je eno kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pri čemer je imel vso obdobje enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah izplačila plač. Za kaznivo dejanje trajanja pa začne teči zastaranje zadnji dan obdobja, ki je pod obtožbo, v konkretnem primeru je to zadnji dan izplačila plač, torej dan, ko je obdolženec svojo dolžnost, da jih izplača, opustil.
Trditveno breme za dejstvo, da pogodba do začetka prisilne poravnave nad toženo stranko še ni bila obojestransko izpolnjena, je na tisti stranki, ki si od zatrjevanja tega dejstva lahko obeta kakšno pravno korist.
Terjatev ne nastane in ne zapade na podlagi računa, pač pa na podlagi materialnopravnega razmerja, iz katerega izvira.
podjemna pogodba - grajanje napak - ponovno grajanje napak - pravočasnost - pregled in prevzem dela - očitne napake - dokazno breme
Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
retroaktivna uporaba zakona - ničnost pogodbe - prekluzija - informativni dokaz
Neutemeljena je tudi pritožbeno uveljavljana ničnost pogodbe, ker naj bi imela protikonkurenčne učinke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je za področje omejevanja konkurence veljal Zakon o omejitvah trga in prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za državo (Uradni list SFRJ 28/75, 54/86 in 71/90), ki je veljal do 24. 4. 1993. Zakon o varstvu konkurence, na katerega se sklicuje tožena stranka, v tem primeru ni uporaben, saj bi to pomenilo retroaktivno uporabo, kar je prepovedano (člen 155 Ustave Republike Slovenije).
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
odpoved pogodbe o upravljanju - predmet pogodbe o upravljanju - soseska - stanovanjska stavba – ugotavljanje statusa stavbe - vpis v register upravnikov stavb - upravljanje skupnih delov stavbe
Lastniki etažnih enot večstanovanjske stavbe, ki so pogodbo o upravljanju sklepali skupaj z etažnimi lastniki drugih stavb v soseski, lahko pogodbo o upravljanju svoje stavbe upravniku odpovedo, ker je predmet upravljanja stavba in ne soseska. Pri opredeljevanju, ali je določena gradbena enota stavba, je sodišče vezano na podatke katastra stavb. Ker je kataster stavb uradna evidenca stavb, z ogledom ali izpovedbami strank in prič drugačnega stanja, kot ga ta evidenca izkazuje, sodišče ne more ugotoviti in je na te podatke vezano.
povračilo stroškov upravnika – aktivna legitimacija upravnika – navedbe o vsebini pogodbe - iura novit curia
Upravnik večstanovanjske stavbe ima po SZ položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka – torej v lastnem imenu – izterjati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo lahko pridobi na podlagi pogodbe, s katero etažni lastniki nanj prenesejo svoja materialnopravna upravičenja, ali na podlagi posebnega naročila, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar takega prenosa ni, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
V zvezi z avtonomnim pravom kot dejansko podlago, ne velja načelo »iura novit curia«, da bi si ga bilo sodišče dolžno preskrbeti po uradni dolžnosti, ampak sta ji ga dolžni podati pravdni stranki v okviru svojih navedb, da bi ga sodišče vzelo v obravnavo.
Toženka je svojo obveznost po določbi 26.3 izpolnila s tem, ko je stroje ponudila tožnici v odkup. Ker tožnica ustrezne ponudbe toženke ni sprejela niti ni podala nobenih utemeljenih razlogov, zakaj na ponudbo ni pristala, ji iz tega naslova zaenkrat ni mogoče priznati verjetnosti obstoja zahtevka.