ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079058
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 60. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – verjeten obstoj terjatve – skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – povečanje vrednosti nepremičnine – dogovor o nastanku solastnine – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nesklepčnost – ugotovitveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.
vrednost spornega predmeta – spor iz pogodbe o finančnem lizingu – spor za izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.
Dejstvo, da prekrškovno in predmetno pravdno zadevo, ki se obe nanašata na toženca, obravnava ter v njih odloča ista sodnica, bi morebiti lahko utemeljevalo le odklonilni razlog, ki pa ga toženec ni opredeljeno uveljavljal.
OZ člen 654. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2.
gradbena pogodba - nepredvidena dela - podpisi nadzornika - dela opravljena brez soglasja naročnika - dela, ki so nujna, da ne nastane škoda - uzance
Glede na dejstvo, da naročnik ni podal vnaprejšnjega soglasja za izvedbo teh del, bi lahko izvajalec ta dela izvedel na podlagi 653. člena OZ ter 19. člena PGU zgolj v primeru, da bi šlo za nepredvidena dela, ki so nujna, da ne nastane škoda oziroma drug izreden dogodek.
Podpisi nadzornikov, s katerimi ti zgolj naknadno potrjujejo, da je izvajalec določena dela zares opravil, nikakor ne morejo ustvariti obveznosti tožene stranke plačati dela preko cene, dogovorjene s pogodbo oziroma aneksom.
Posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti zaradi napake. Peti odstavek 639. člena OZ res omogoča naročniku uveljavljati odškodninski zahtevek za povrnitev škode poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka, vendar mora napaka opravljenega posla poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda) povzročiti tudi nadaljnje druge negativne posledice – druge oblike škode (refleksna škoda).
začasna odredba v dednem postopku – zavarovanje zapuščine
Stališče, da začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev, ker se v zapuščinskem postopku ne odloča o spornih terjatvah, je preozko. Zapuščinsko sodišče lahko ves čas zapuščinskega postopka odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine. Eden od ukrepov za zavarovanje zapuščine pa je lahko tudi začasna odredba.
Z zahtevo sodišča prve stopnje, da tožnik na naroku konkretizira trditve o protipravnih ravnanjih organov tožene stranke, je bilo tožniku omogočeno, da nesklepčnost tožbe odpravi; materialno procesno vodstvo je bilo ustrezno izvedeno.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - vnaprejšnje soglasje - kontrola izplačevanja stroškov
Praviloma sicer sodišče s sklepom o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka dejansko izda soglasje za že nastale stroške stečajnega postopka, vendar pa iz te določbe ZFPPIPP ni mogoče kategorično izključiti, da v posameznem, posebej upravičenem primeru, sodišče takega soglasja ne bi izdalo vnaprej.
ZPP člen 286, 286a, 286a/2, 286b, 286b/1. ZFPPIPP člen 34, 136, 136/1, 151, 151/1.
možnost izjave v postopku - poziv na dopolnitev navedb pred prvim narokom - pravočasnost trditev - prekluzija - pravočasno grajanje procesnih kršitev - redni posli med postopkom prisilne poravnave
Čeprav 1. odstavek 286. člena ZPP nalaga pravdni stranki, da mora navedbe in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, pa to ne pomeni pravice stranke, da kaj takega stori šele tedaj. To določilo določa le skrajni rok za dopolnitve, vendar le za primer, ko sodišče ne uporabi drugih ukrepov, ki jih omogočata 286. in 286.a člen ZPP in ki so usmerjeni v skrajšanje postopka in koncentracijo glavne obravnave.
Sestanki v zvezi s pridobivanjem poslov in konzultacije z odvetnikom v zvezi s tem ter zastopanje insolventnega dolžnika v postopkih, v katerih ta uveljavlja svoje pravice oziroma se brani pred zahtevki, lahko predstavljajo le redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021661
KZ člen 205. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7. ----------------------- Op.št.(1): Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 34/2010 z dne 1.7.2010 in I Ips 24952/2011 z dne 12.9.2013.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sprememba opisa kaznivega dejanja iz obtožbe - začetek teka zastaranja pregona - pravilnost vročitve sodbe
Sodišče sme spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe v bistvenih delih, če je to v obdolženčevo korist, pri tem pa ne sme dejanja, ki je predmet obtožbe, spremeniti v drugo kaznivo dejanje. Sicer pa lahko bistveno kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v pritožbenem postopku uveljavlja le tožilec, saj gre za kršitev, ki je obdolžencu v korist.
Obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil zakonske obveznosti izplačevanja plač zaposlenim, gre torej za kaznivo dejanje trajanja, kjer je obdolženec kot delodajalec opustil svoje dolžno ravnanje. Storil je eno kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pri čemer je imel vso obdobje enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah izplačila plač. Za kaznivo dejanje trajanja pa začne teči zastaranje zadnji dan obdobja, ki je pod obtožbo, v konkretnem primeru je to zadnji dan izplačila plač, torej dan, ko je obdolženec svojo dolžnost, da jih izplača, opustil.
Trditveno breme za dejstvo, da pogodba do začetka prisilne poravnave nad toženo stranko še ni bila obojestransko izpolnjena, je na tisti stranki, ki si od zatrjevanja tega dejstva lahko obeta kakšno pravno korist.
Terjatev ne nastane in ne zapade na podlagi računa, pač pa na podlagi materialnopravnega razmerja, iz katerega izvira.
prijava terjatve - večkratna prijava iste terjatve - ne bis in idem - pravnomočnost
Po vsebini je druga vloga upnika ponovna prijava že prijavljene terjatve, ne pa njena dopolnitev. Glede na navedeno se pokaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo prijavo iste terjatve zavrglo, upoštevajoč načelo ne bis in idem.
spor majhne vrednosti - upravnik– razpravno načelo – sklepčnost – aktivna legitimacija - odgovornost prodajalca stanovanj
Res je, da tožeča stranka v nobeni svoji vlogi ni izrecno zapisala, da tožbo vlaga kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu L. 17, vendar je na to dejstvo mogoče nedvomno sklepati iz njenih trditev. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo kot zadostno trditveno podlago glede legitimacije tožeče stranke njeno navedbo, da je pridobila od etažnih lastnikov pooblastilo za vložitev tožbe zoper toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063571
ZPP člen 8, 285. ZGO-1 člen 82, 82/3.
trditveno in dokazno breme – materialnopravno vodstvo – gradbeni dnevnik – podlaga za plačilo opravljenih del – konkretizacija tožbenih navedb – primeren dokaz – informativni dokaz – dokazna ocena
Glede na konkretizirane navedbe tožeče stranke pritožbeno sodišče zato ne sledi oceni sodišča prve stopnje, da bi šlo v primeru ugoditve spornemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz.
Gradbeni dnevnik služi lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena, vendar pa tudi v primeru, da tega ni oziroma da ga stranka ne predloži, še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenega dela. Dolžnost plačila namreč obstaja, če je dokazano, da so bila ta izvršena. Gradbeni dnevnik torej predstavlja dokazno sredstvo, ki ima pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo, vendar pa mu to ne daje pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del.
posledice izostanka iz naroka – drugi narok – domneva umika tožbe
Tožba se šteje za umaknjeno in se postopek ustavi le, če nobena stranka ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V obravnavani zadevi razpisani narok ni bil prvi narok za glavno obravnavo, zato bi sodišče prve stopnje lahko izdalo kvečjemu sodbo glede na stanje spisa, v kolikor bi seveda presodilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in so izpolnjeni drugi pogoji.
sklep o načinu vročanja sodnih pisanj – imenovanje skupnega pooblaščenca za prejem pisanj – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – napačen pravni pouk – pravica do pritožbe
Sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj, ima pravno naravo sklepa procesnega vodstva. Pritožbe zoper izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so dovoljene. Sodišče ne more strankam podeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne dovoljuje.
predhodna odredba – pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti – protipogodbeno ravnanje – kršitev pogodbe
Z navedbami, ki jih je podala tožeča stranka, nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, sploh ni mogoče izkazati, zato bi bilo odveč dokazovanje oziroma izkazovanje verjetnosti nevarnosti z zaslišanjem predlagane priče.
Protipogodbeno ravnanje je vedno nepošteno, vedno pa obstaja tudi riziko neizpolnitve pogodbe. To pa še ne zadostuje za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, temveč mora biti podana konkretizirana nevarnost, oziroma neko objektivno stanje, ki izkazuje, da terjatve ne bo mogoče uveljaviti ali bo precej otežena, ali neko konrekretno ravnanje dolžnika, ki je usmerjeno proti uveljavitvi terjatv.
ugovor zoper odpust obveznosti – izostanek mesečnih poročil o iskanju zaposlitve – rok za izdajo mesečnih poročil o iskanju zaposlitve
Dolžnica je o iskanju zaposlitve poročala tako, da je za mesec november upraviteljico obvestila 14. 12. 2012, 11. 1. 2013 za mesec december 2012, naslednje obvestilo je bilo poslano 7. 3. 2013, zadnje pa 19. 4. 2013 za mesec marec. Višje sodišče ugotavlja, da se je postopek odpusta obveznosti začel 24. 10. 2012, upraviteljica je ugovor zoper odpust obveznosti vložila 13. 8. 2013, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica upraviteljice ni redno, mesečno obveščala o iskanju zaposlitve in torej ni izpolnjevala dodatnih obveznosti, ki jih je imela v času preizkusne dobe.
Rok iz citirane določbe 401. člena ZFPPIPP je zakonski rok in ni podaljšljiv.
retroaktivna uporaba zakona - ničnost pogodbe - prekluzija - informativni dokaz
Neutemeljena je tudi pritožbeno uveljavljana ničnost pogodbe, ker naj bi imela protikonkurenčne učinke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena v času, ko je za področje omejevanja konkurence veljal Zakon o omejitvah trga in prometa blaga in storitev, ki imajo pomen za državo (Uradni list SFRJ 28/75, 54/86 in 71/90), ki je veljal do 24. 4. 1993. Zakon o varstvu konkurence, na katerega se sklicuje tožena stranka, v tem primeru ni uporaben, saj bi to pomenilo retroaktivno uporabo, kar je prepovedano (člen 155 Ustave Republike Slovenije).
Ob odsotnosti pravnega interesa, da v pravdi uspe stranka, na strani katere je želel vstopiti pritožnik kot intervenient, stranska intervencija ni dopustna.