Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – ločitveni upnik – soglasje o prodaji – pravnomočnost sklep o preizkusu terjatev – napotitveni sklep
Glede na to, da je sodišče v stečajnem postopku na svoje sklepe vezano, je dolžno spoštovati pravnomočnost sklepa o preizkusu terjatev delu, ki se nanaša na pritožnika tudi, če je sklep nepravilen. Pritožnik bi se, da bi uveljavil in zavaroval svoje pravice, moral zoper sklep o preizkusu terjatev pritožiti, saj je očitno, da je ta v napotitvenem delu napačen. Ker tega ni storil, je napotitveni sklep (četudi napačen) postal pravnomočen, takšno odločbo pa je potrebno upoštevati.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZBPP člen 9, 46, 48.
delitev solastnine – fizična delitev – dejanska možnost vzpostavitve etažne lastnine – soglasje solastnika za predelavo – obveznost plačila stroškov - brezplačna pravna pomoč
Ugotovitve o obsežnosti del, potrebnih za vzpostavitev dveh etažnih enot, in predlagateljičino nestrinjanje z izvedbo teh del pred delitvijo utemeljujejo pravilnost zaključka, da fizična delitev stvari v naravi ni možna.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do časti, dobrega imena in zasebnosti - kritika javne osebe - objektivna žaljivost
Ne gre za načrtno sramotenje tožnika, ampak za pisanje, resda na posameznih mestih ironično in robato, o vprašanjih, ki zadevajo (lokalno) skupnost, torej za varstvo upravičenih interesov. Ni dvoma, da ima toženec kot občan pravico do javne kritike tožnikovega dela. Pri tem so dovoljene tudi močnejše formulacije, ostra in ironična kritika, če si avtor s takšnimi izjavami ne prizadeva za lastne, osebne cilje in pri tem prizadete osebe ne ponižuje, temveč želi pritegniti pozornost javnosti.
Z zahtevo sodišča prve stopnje, da tožnik na naroku konkretizira trditve o protipravnih ravnanjih organov tožene stranke, je bilo tožniku omogočeno, da nesklepčnost tožbe odpravi; materialno procesno vodstvo je bilo ustrezno izvedeno.
Delež na nepremičnini nima vpliva na plačilo računov po podjemni pogodbi; gre za notranje razmerje med solastniki, ki pa se podjemnika ne tiče. V tem primeru tudi ne gre za nujno sosporništvo. Bistveno je, da je toženec pri tožniku ustvaril vtis, da je on pogodbena stranka in v poslu je aktivno sodeloval, zato je njegova pasivna legitimacija podana.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079058
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 60. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – verjeten obstoj terjatve – skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – povečanje vrednosti nepremičnine – dogovor o nastanku solastnine – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nesklepčnost – ugotovitveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.
vrednost spornega predmeta – spor iz pogodbe o finančnem lizingu – spor za izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.
trditvena podlaga - razpravno načelo - nov dokaz - ponoven začetek glavne obravnave - dopustna pritožbena novota - zastaranje
Toženka upravičeno očita sodišču, da ne bi smelo znova začeti že končane glavne obravnave, ko je tožnik naknadno predložil nov dokaz. Ta dokaz bi lahko predstavljal kvečjemu dopustno pritožbeno novoto, izpodbijane sodbe pa sodišče nanj ne bi smelo opreti.
nedovoljena pritožba – sklep procesnega vodstva – opravljanje pravdnih dejanj po kvalificiranem pooblaščencu – postopek z izvedenimi pravnimi sredstvi
Ker tožena stranka za opravo pravdnih dejanj v tem postopku ni pooblastila odvetnika, prav tako pa v postavljenem roku ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njenega zakonitega zastopnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za obnovo postopka zavrglo, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078268
ZOR člen 185, 190, 226, 226/3. ZPP člen 14, 212.
potrebni stroški - poslovodstvo brez naročila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – trditveno in dokazno breme
Ravnanje drugotoženca, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo, se v celoti prekriva z dejstvi, ki so relevantna glede obstoja njegove odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovor pasivne legitimacije.
Pri izračunu škode, do povračila katere je upravičena tožeča stranka, je potrebno upoštevati koristi, ki so nastale za nasprotno stranko. Toženi stranki v zvezi s stroški, ki bi jih bilo potrebno odšteti, tekom postopka nikoli nista opredelili, katere stroške in v kateri višini bi bilo potrebno odšteti od tržne cene gramoza, ki jo je ugotovil izvedenec.
nedopustnost izvršbe – razpolaganje s skupnim premoženjem – ustanovitev zastavne pravice – soglasje - dobra vera
Pri sklepanju sporazuma o zavarovanju sta bila navzoča oba skupna lastnika, zato je pravno nepomembno, katerega od njiju je toženec (zastavni upnik) pri tem štel za lastnika stanovanja (predmeta zavarovanja); sodišču se z vprašanjem dobrovernosti zastavnega upnika zato ni bilo treba ukvarjati. Zastaviteljica, ki je zastavno pravico formalno ustanovila, je to storila po dogovoru s tožnikom oz. v soglasju z njim, saj bi v nasprotnem primeru tožnik sklenitev pravnega posla preprečil. Tak pravni posel na podlagi drugega odstavka 52. čl. ZZZDR ustvarja pravne posledice.
ZASP člen 146, 146/1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – odpoved materialni avtorski pravici – repertoar tujih kolektivnih organizacij -dokazno breme – uporaba slovenskega prava – tarifa – uporaba pravilnika – izračun nadomestila
V repertoar varovanih del tožnika sodijo vsa že objavljana neodrska glasbena dela iz svetovanega repertoarja, in sicer ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi avtorskimi pravicami tujih avtorjev le, če ga za to pooblastijo tuje kolektivne organizacije, zato ni pravilno.
Materialne avtorske pravice so odpovedljive, razen v primerih, ko to po ZASP ni mogoče. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe nosi uporabnik del.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju o višini zahtevka oprlo na tarifno prilogo iz Pravilnika 1998.
sklep o določitvi sodnih penalov - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Po stališču teorije in sodne prakse začne paricijski rok v primeru, če dolžnik vloži pritožbo, teči prvi dan po vročitvi sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pravnem sredstvu.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - pravočasnost predloga za nadaljevanje - prekluzivni rok - tek roka - prekinitev po ZPUOOD
Enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011) do objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu RS (18. 5. 2012) ni tekel, saj uveljavljanje takih zahtevkov v tem obdobju ni bilo mogoče zaradi neobstoja zakonske podlage.
Plačilo toženi stranki ne temelji na pravno veljavni asignaciji, saj je ta dvojno pooblastilo, ker z
nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
Toženi stranki bi moral biti s strani H. G. d.o.o., če bi šlo za ustno nakazilo s strani tožeče stranke, notificiran akcept nakazila.
oprostitev plačila sodne takse - neunovčljiva sredstva
Ker tožeča stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2012 izkazuje visok znesek kratkoročnih poslovnih terjatev (10.796.588,00 EUR), poleg tega pa izkazuje zaloge trgovskega blaga v višini 52.000,00 EUR, ob dejstvu, da preneseni čisti dobiček (4.548.993,00 EUR) občutno presega izgubo na dan 31. 12. 2012 (124.047,00 EUR), tožeča stranka s pavšalnimi trditvami, da gre za neunovčljiva sredstva, ne more utemeljiti svojega predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.