URS člen 42. ZPP člen 2. ZDru-1 člen 2, 2/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
načelo dispozitivnosti - načelo enakopravnega obravnavanja strank - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - omejevanje članstva - svoboda združevanja
Sodišče tožniku ne sme prisoditi nekaj več ali kaj drugega, kot je zahteval. Načelo enakopravnega obravnavanja strank pa od sodišča terja, da tudi v korist tožene stranke ne sme upoštevati razlogov, s katerimi tožena stranka tožnikom članstva v lovski družini ni odrekala; razlogov, s katerimi utemeljenosti zahtevka ni zavračala.
Če sodišče med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vodenje pravde, tožbeni zahtevek zavrne. V kolikor pa ugotovi, da tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vodenje pravde, nadaljuje s postopkom in meritorno odloči o njenem tožbenem zahtevku. Pri tem odločitev o glavni stvari vsebuje tudi odločitev o ugovoru aktivne legitimacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076766
ZPP člen 44, 44/3, 187, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 382.
opredelitev stranke – subjektivna sprememba tožbe – konkludentna privolitev v spremembo tožbe – razveljavitev sklepa o izvršbi – predložitev verodostojne listine – vrednost spornega predmeta – pogodbene obresti
Opredelitev tožene stranke predstavlja dispozicijo tožeče stranke. Tožeča stranka je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložila zoper MOL, zoper MOL pa se je nato ves čas tudi vodil postopek.
Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila predložena verodostojna listina, ki se glasi na tožene stranke, pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP. Ta določa, da sodišče na ugovor, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (ali sklepa o izvršbi) razveljavi plačilni nalog (ali sklep o izvršbi) in nato obravnava glavno stvar kot v rednem postopku.
Tožeča stranka ima pravico do plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki so nastale zaradi zamude s plačilom, morebitno plačilo pogodbenih obresti pa na to njeno pravico ne vpliva.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izbirna pristojnost – kraj škodne posledice
Če bi za kraj škodne posledice kot navezno okoliščino (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo potrebe po določitvi izjeme po 2. odst. 52. čl. ZPP, ki je utemeljena zaradi izjemno hudih posledic za oškodovanca.
OZ člen 191, 198, 275, 344, 355. SZ-1 člen 24. ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo uporabnine – razlogi o odločilnih dejstvih – zastaranje – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje - plačilo stanovanjskih stroškov - pobotni ugovor – subsidiarna odgovornost za plačilo stanovanjskih stroškov – zakonska subrogacija
Toženka je imela stanovanje v svoji uporabi (posesti). Dejansko prebivanje v stanovanju ni edina možna korist, ki jo nekdo lahko ima od stanovanja; pač pa korist predstavlja tudi zgolj dejstvo ohranjanja posesti nad stanovanjem in posledična dejanska možnost tožene stranke, da stanovanje kadarkoli po svoji volji uporabi bodisi za bivanje bodisi za kakšen drug namen.
Stališče, po katerem bi toženki onemogočili obrambo pred tožbenim zahtevkom zgolj na podlagi (pre)visokega zneska v pobot uveljavljane terjatve, je napačno.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do časti, dobrega imena in zasebnosti - kritika javne osebe - objektivna žaljivost
Ne gre za načrtno sramotenje tožnika, ampak za pisanje, resda na posameznih mestih ironično in robato, o vprašanjih, ki zadevajo (lokalno) skupnost, torej za varstvo upravičenih interesov. Ni dvoma, da ima toženec kot občan pravico do javne kritike tožnikovega dela. Pri tem so dovoljene tudi močnejše formulacije, ostra in ironična kritika, če si avtor s takšnimi izjavami ne prizadeva za lastne, osebne cilje in pri tem prizadete osebe ne ponižuje, temveč želi pritegniti pozornost javnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071737
ZPP člen 7, 7/1, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 15, 58, 1012, 1013.
posojilna pogodba – poroštvo – soglasje volj – teorija realizacije – trditvena podlaga – sodba presenečenja – kršitev pravice do izjave
Kadar ni soglasja volj glede sklenitve posla, tudi ni moč uporabiti teorije realizacije. Vendar, tožeča stranka trditev o sklenitvi poroštvene pogodbe sploh ni podala, še manj zatrjevala njeno realizacijo. Zato tudi ni moč očitati toženi stranki, da ugovorov zoper višino obveznosti ni izkazala. Tožena stranka se je branila zgolj zoper trditve, ki jih je podala tožeča stranka in ni mogla predvideti zaključkov, ki jih je v razlogih sodbe napravilo prvostopenjsko sodišče in predstavljajo za toženo stranko presenečenje. Strankina pravica do izjave je bila kršena.
nedovoljena pritožba – sklep procesnega vodstva – opravljanje pravdnih dejanj po kvalificiranem pooblaščencu – postopek z izvedenimi pravnimi sredstvi
Ker tožena stranka za opravo pravdnih dejanj v tem postopku ni pooblastila odvetnika, prav tako pa v postavljenem roku ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njenega zakonitega zastopnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za obnovo postopka zavrglo, pravilna.
začasna odredba - vsebina, enaka tožbenemu zahtevku
Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje pri odločitvi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Dejstvo, da prekrškovno in predmetno pravdno zadevo, ki se obe nanašata na toženca, obravnava ter v njih odloča ista sodnica, bi morebiti lahko utemeljevalo le odklonilni razlog, ki pa ga toženec ni opredeljeno uveljavljal.
SPZ člen 217, 217/3, 220, 223. ZPP člen 2, 7, 12, 285.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje – prekarij – zloraba priposestvovanih pravic - materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki
Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Ne sme iti tako daleč, da bi dalo strankam pobudo za to, da spremenijo dosedanje navedbe ali da stranke opozarja na teoretične poglede na predmet spora.
vrednost spornega predmeta – razveljavitev sklepa o izvršbi – delni umik tožbe – število pripravljalnih vlog – postopek v sporih majhne vrednosti – konkretizacija obrestnega zahtevka
Ker je bila sprva vrednost spornega predmeta obravnavanega gospodarskega spora 61.111,17 EUR, je bilo po razveljavitvi sklepa o izvršbi (vsled obrazloženega ugovarjanja dolžnika) potrebno postopati kot v rednem pravnem postopku. To pomeni, da število vlog, ki jih tekom postopka sodišču posredujeta pravdni stranki, ni bilo omejeno (šele po delnem umiku tožbe se je izkazalo, da je predmetni gospodarski spor potrebno voditi po določilih 30. poglavja ZPP – postopek v sporih majhne vrednosti)).
Uporaba 108. člena ZPP pride v poštev zgolj v primeru formalnih pomanjkljivosti vloge. Formalna pomanjkljivost je stvar procesnega prava; če se na odpravi, je predvidena sankcija zavrženje vloge.
Za zahtevek glede obresti je nujno le, da je konkretiziran s tem, da tožnik (s konkretnim datumom) opredeli čas začetka teka obresti (pri tem je sodna praksa pri zakonitih zamudnih obrestih celo odstopila od zahteve po navedbi konkretne višine obresti).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079129
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – prepoved povzročanja škode – opustitev dolžne skrbnosti – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarec v koleno – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Odškodninska odgovornost je podana, ker druga tožena stranka ni ustrezno zavarovala mesta odvoza zamrzovalnih skrinj. Ker v svoje prostore vabi ljudi zaradi pridobitne dejavnosti (prodaje izdelkov), mora z ustrezno skrbnostjo zagotoviti varno okolje za takšno dejavnost.
Ustaljena sodna praksa za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznava odškodnino v višini najmanj ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pogoj za prisojo takšne odškodnine je nastanek pravno priznane škode.
Delež na nepremičnini nima vpliva na plačilo računov po podjemni pogodbi; gre za notranje razmerje med solastniki, ki pa se podjemnika ne tiče. V tem primeru tudi ne gre za nujno sosporništvo. Bistveno je, da je toženec pri tožniku ustvaril vtis, da je on pogodbena stranka in v poslu je aktivno sodeloval, zato je njegova pasivna legitimacija podana.
vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – protipravnost – ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
doplačilo sodne takse za redni postopek - verodostojna listina - stroški postopka - nagrada za postopek
Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se všteje v nagrado za pravdni postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
začasna odredba v dednem postopku – zavarovanje zapuščine
Stališče, da začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev, ker se v zapuščinskem postopku ne odloča o spornih terjatvah, je preozko. Zapuščinsko sodišče lahko ves čas zapuščinskega postopka odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine. Eden od ukrepov za zavarovanje zapuščine pa je lahko tudi začasna odredba.
OZ člen 654. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2.
gradbena pogodba - nepredvidena dela - podpisi nadzornika - dela opravljena brez soglasja naročnika - dela, ki so nujna, da ne nastane škoda - uzance
Glede na dejstvo, da naročnik ni podal vnaprejšnjega soglasja za izvedbo teh del, bi lahko izvajalec ta dela izvedel na podlagi 653. člena OZ ter 19. člena PGU zgolj v primeru, da bi šlo za nepredvidena dela, ki so nujna, da ne nastane škoda oziroma drug izreden dogodek.
Podpisi nadzornikov, s katerimi ti zgolj naknadno potrjujejo, da je izvajalec določena dela zares opravil, nikakor ne morejo ustvariti obveznosti tožene stranke plačati dela preko cene, dogovorjene s pogodbo oziroma aneksom.