oprostitev plačila sodne takse - neunovčljiva sredstva
Ker tožeča stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2012 izkazuje visok znesek kratkoročnih poslovnih terjatev (10.796.588,00 EUR), poleg tega pa izkazuje zaloge trgovskega blaga v višini 52.000,00 EUR, ob dejstvu, da preneseni čisti dobiček (4.548.993,00 EUR) občutno presega izgubo na dan 31. 12. 2012 (124.047,00 EUR), tožeča stranka s pavšalnimi trditvami, da gre za neunovčljiva sredstva, ne more utemeljiti svojega predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks.
pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima samo stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla zanjo ugodnejšo rešitev oziroma konkretno in neposredno pravno korist. Boljše rešitve, kot je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njo, pa drugotožena stranka ne more pričakovati.
Tožeča stranka bo plačilo dolga lahko zahtevala zgolj od prvo tožene stranke. Če bo slednja dolg plačala, to ne bo vplivalo na drugo toženo stranko. Takšnega vpliva ne bi bilo niti v primeru, če bi drugo tožena stranka dejansko bila porok prvo tožene stranke.
zavrženje tožbe - res iudicata - odločanje brez naroka
Sklep o zavrženju tožbe zaradi že pravnomočno razsojene stvari izda sodišče po predhodnem preizkusu tožbe, pri čemer razpravljanje na naroku ni pogoj za odločitev o obstoju te procesne predpostavke.
trditvena podlaga - razpravno načelo - nov dokaz - ponoven začetek glavne obravnave - dopustna pritožbena novota - zastaranje
Toženka upravičeno očita sodišču, da ne bi smelo znova začeti že končane glavne obravnave, ko je tožnik naknadno predložil nov dokaz. Ta dokaz bi lahko predstavljal kvečjemu dopustno pritožbeno novoto, izpodbijane sodbe pa sodišče nanj ne bi smelo opreti.
nedopustnost izvršbe – razpolaganje s skupnim premoženjem – ustanovitev zastavne pravice – soglasje - dobra vera
Pri sklepanju sporazuma o zavarovanju sta bila navzoča oba skupna lastnika, zato je pravno nepomembno, katerega od njiju je toženec (zastavni upnik) pri tem štel za lastnika stanovanja (predmeta zavarovanja); sodišču se z vprašanjem dobrovernosti zastavnega upnika zato ni bilo treba ukvarjati. Zastaviteljica, ki je zastavno pravico formalno ustanovila, je to storila po dogovoru s tožnikom oz. v soglasju z njim, saj bi v nasprotnem primeru tožnik sklenitev pravnega posla preprečil. Tak pravni posel na podlagi drugega odstavka 52. čl. ZZZDR ustvarja pravne posledice.
vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – protipravnost – ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079129
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – prepoved povzročanja škode – opustitev dolžne skrbnosti – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarec v koleno – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Odškodninska odgovornost je podana, ker druga tožena stranka ni ustrezno zavarovala mesta odvoza zamrzovalnih skrinj. Ker v svoje prostore vabi ljudi zaradi pridobitne dejavnosti (prodaje izdelkov), mora z ustrezno skrbnostjo zagotoviti varno okolje za takšno dejavnost.
Ustaljena sodna praksa za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznava odškodnino v višini najmanj ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pogoj za prisojo takšne odškodnine je nastanek pravno priznane škode.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.
Plačilo toženi stranki ne temelji na pravno veljavni asignaciji, saj je ta dvojno pooblastilo, ker z
nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
Toženi stranki bi moral biti s strani H. G. d.o.o., če bi šlo za ustno nakazilo s strani tožeče stranke, notificiran akcept nakazila.
ZVPSBNO člen 6, 6/4, 6/6, 15, 15/1, 15/2, 20, 20/6. ZPP člen 454.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka – nadzorstvena pritožba – pravica do izjave – spor majhne vrednosti
Predpostavka za zahtevo za pravično zadoščenje za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v pravdi je predhodna vložitev pospešitvenih sredstev, in sicer nadzorstvene pritožbe, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom, ali vložitev rokovnega predloga.
Če sodišče med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vodenje pravde, tožbeni zahtevek zavrne. V kolikor pa ugotovi, da tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vodenje pravde, nadaljuje s postopkom in meritorno odloči o njenem tožbenem zahtevku. Pri tem odločitev o glavni stvari vsebuje tudi odločitev o ugovoru aktivne legitimacije.
začasna odredba v dednem postopku – zavarovanje zapuščine
Stališče, da začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev, ker se v zapuščinskem postopku ne odloča o spornih terjatvah, je preozko. Zapuščinsko sodišče lahko ves čas zapuščinskega postopka odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine. Eden od ukrepov za zavarovanje zapuščine pa je lahko tudi začasna odredba.
nedovoljena pritožba – sklep procesnega vodstva – opravljanje pravdnih dejanj po kvalificiranem pooblaščencu – postopek z izvedenimi pravnimi sredstvi
Ker tožena stranka za opravo pravdnih dejanj v tem postopku ni pooblastila odvetnika, prav tako pa v postavljenem roku ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njenega zakonitega zastopnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za obnovo postopka zavrglo, pravilna.
začasna odredba - vsebina, enaka tožbenemu zahtevku
Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje pri odločitvi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078268
ZOR člen 185, 190, 226, 226/3. ZPP člen 14, 212.
potrebni stroški - poslovodstvo brez naročila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – trditveno in dokazno breme
Ravnanje drugotoženca, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo, se v celoti prekriva z dejstvi, ki so relevantna glede obstoja njegove odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovor pasivne legitimacije.
Pri izračunu škode, do povračila katere je upravičena tožeča stranka, je potrebno upoštevati koristi, ki so nastale za nasprotno stranko. Toženi stranki v zvezi s stroški, ki bi jih bilo potrebno odšteti, tekom postopka nikoli nista opredelili, katere stroške in v kateri višini bi bilo potrebno odšteti od tržne cene gramoza, ki jo je ugotovil izvedenec.
Z zahtevo sodišča prve stopnje, da tožnik na naroku konkretizira trditve o protipravnih ravnanjih organov tožene stranke, je bilo tožniku omogočeno, da nesklepčnost tožbe odpravi; materialno procesno vodstvo je bilo ustrezno izvedeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076766
ZPP člen 44, 44/3, 187, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 382.
opredelitev stranke – subjektivna sprememba tožbe – konkludentna privolitev v spremembo tožbe – razveljavitev sklepa o izvršbi – predložitev verodostojne listine – vrednost spornega predmeta – pogodbene obresti
Opredelitev tožene stranke predstavlja dispozicijo tožeče stranke. Tožeča stranka je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložila zoper MOL, zoper MOL pa se je nato ves čas tudi vodil postopek.
Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila predložena verodostojna listina, ki se glasi na tožene stranke, pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP. Ta določa, da sodišče na ugovor, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (ali sklepa o izvršbi) razveljavi plačilni nalog (ali sklep o izvršbi) in nato obravnava glavno stvar kot v rednem postopku.
Tožeča stranka ima pravico do plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki so nastale zaradi zamude s plačilom, morebitno plačilo pogodbenih obresti pa na to njeno pravico ne vpliva.
Dejstvo, da prekrškovno in predmetno pravdno zadevo, ki se obe nanašata na toženca, obravnava ter v njih odloča ista sodnica, bi morebiti lahko utemeljevalo le odklonilni razlog, ki pa ga toženec ni opredeljeno uveljavljal.