ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074706
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 514.
začasna odredba - možnost obravnavanja pred sodiščem - obrazložitev - neobrazložena odločitev - odškodninska odgovornost organa vodenja ali nadzora
Za odgovornost zadošča ravnanje v nasprotju z zahtevano skrbnostjo in nastanek škode za samo družbo. Predpostavka odgovornosti ni, da so člani vodilnih organov kot takšni imeli od samega ravnanja tudi osebno korist.
Razlogi prvostopenjskega sklepa so v bistvenem delu zajeti v dveh stavkih, pri čemer je prvi stavek nerazumljiv tako po slovnični, kot tudi po vsebinski plati. Omenja namreč prisilno poravnavo, o kateri se postopek ne vodi in je tožnici v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe niti z besedo nista omenili. Oba stavka pa zgolj, kolikor sta razumljiva, vsebujeta pravno sklepanje, konkretnih razlogov za sprejeti sklep pa sodišče ne navede.
prekinitev postopka - samostojni podjetnik - izbris iz poslovnega registra
ZPP v 3. točki 205. člena določa, da sodišče prekine postopek le v primeru, če gre za stranko, ki je pravna oseba in je prenehala obstajati oziroma če je pristojni organ pravnomočno prepovedal delovanje. Tožena stranka je samostojni podjetnik in ne pravna oseba, zato njegov izbris iz poslovnega registra ne predstavlja utemeljenega razloga za prekinitev postopka.
Toženec bo moral od bruto zneska, ki je bil tožniku dosojen iz naslova plače, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila plače za sporni mesec bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvedeni dokazi ne potrjujejo tožničinih trditev, da je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu (tožničina selitev iz ene v pisane v drugo ni bila namerna, temveč je bila posledica reorganizacije; tožnica je imela dostop do informacij, ki jih je potrebovala pri opravljanju svojega dela ...). Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 47. Uredba Sveta (ES) št. 883/2004 člen 52, 56. Uredba (ES) št. 987/2009 člen 12, 12/5. ZPIZ-1 člen 39, 39/2, 39/4, 210, 210/2.
Tožnik, ki je bil nazadnje zavarovan v Republiki Sloveniji in je pri toženi stranki uveljavljal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je bil v določenih letih prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. V enakem obdobju je bil vključen v obvezno zavarovanje tudi v Švici (ne v celotnem obdobju, temveč delno). Obe zavarovalni dobi, ki sta se v spornem obdobju, pa tudi v drugih obdobjih, prekrivali, tako tista, ki jo je tožnik izpolnil v Švici, kot tista, ki jo je izpolnil v Sloveniji, sta enakovredni. Zato je bilo pri seštevanju dob potrebno uporabiti 5. odst. 12. čl. izvedbene Uredbe(ES) št. 987/2009, po kateri vsako dobo, ki je po zakonodaji dveh ali več držav članic enakovredna, upošteva samo nosilec države članice, po katere zakonodaji je bila zadevna oseba nazadnje obvezno zavarovana pred navedeno dobo. Skladno s to določbo je tožena stranka pri seštevku zavarovalnih dob švicarsko dobo (ki se je prekrivala s slovensko) pravilno izločila iz skupne zavarovalne dobe, upoštevala pa je (zgolj) tisto švicarsko dobo, ki se s slovensko ni prekrivala.
ZIZ člen 34, 55, 55/1, 101, 102, 137. --------------------- Op. št. (1): Dolžnik je bil na vsebino ugovora, kot jo zahteva zakon za obrazložen ugovor, opozorjen v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe.
ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - ugovorni razlogi - prejemki, izvzeti iz izvršbe
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika skladno s 34. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremeni sklep o izvršbi tako, da dovoli izvršbo na novo izvršilno sredstvo in s tem tudi predmet izvršbe, ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).
ZST-1 člen 8, 29, 29.b, 29.b/3, 34, 34/3, 35, 35/1. ZIZ člen 38, 38/5. --------------------- Op. št. (1): Tretji odstavek 34. člena ZST-1 določa:“Če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena“.
nastanek taksne obveznosti
Ob neizpolnjeni procesni predpostavki (neplačilo sodne takse za vloženo pravno sredstvo), sodišče sploh ne presoja, ali so izkazane ostale z zakonom zahtevane formalne procesne predpostavke (pravočasnost, popolnost, dovoljenost), kot tudi pravnega sredstva vsebinsko ne obravnava. Ob ugotovitvi, da sodna taksa za pravno sredstvo ni plačana, sodišče šteje, da je vloga umaknjena.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vročitev odpovedi
Po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. 30-dnevni rok za vložitev tožbe prične teči prvi naslednji dan po vročitvi odpovedi, če pa odpoved delavcu ni vročena, pa prvi naslednji dan od takrat, ko je delavec izvedel za kršitev pravice.
Iz tožbenih navedb tožnice oziroma iz izvedenih dokazov ni razvidno, ali je bil tožnici sklep o odpovedi delovnega razmerja vročen, oziroma kdaj ji je bil vročen, niti kdaj je za kršitev svoje pravice izvedela. V spisu se nahaja vloga tožene stranke, iz katere izhaja, da tožena stranka ni uspela najti poštnega potrdila o oddaji pošiljke s "sklepom o odpovedi delovnega razmerja" in da zato predlaga poizvedbe na pošti o tem, če je tožena stranka na naslov tožnice posredovala priporočeno pošiljko, ker naj bi bil to edini način, da se pribavi dokaz o oddani poštni pošiljki na naslov tožnice. Ker navedenih poizvedb sodišče prve stopnje ni opravilo, je ostalo dejansko stanje v zvezi s tem, kdaj je bil sporni sklep tožnici vročen, nepopolno ugotovljeno.
odškodnina - igranje bowlinga - organizator dejavnosti
Tožnica se je poškodovala pri igranju bowlinga, ko ji je iz stojala na nogo padla krogla. Res je, kar izpostavlja pritožnica, da tipična tveganja pri posameznem športu prevzamejo udeleženci sami, vendar pa to ne odvezuje organizatorja, da aktivnost organizira v skladu z merili profesionalne skrbnosti, ki so vsebovana ali v varnostnih predpisih, pravilih stroke ali pa v splošnem načelu prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ).
ZIZ člen 24, 40.c, 42, 42/2, 42.c, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
prenehanje pravne osebe - prevzeta družba - sklep o spremembi upnika - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Po ustaljenem stališču sodne prakse, kot to pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, in glede na določbo 15. člena ZIZ tudi ne stranka v izvršilnem postopku, ker nima pravne subjektivitete (prvi odstavek 76. člena ZIZ). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, iz katere izhaja, da toženec, ki je bil upravičen do republiške štipendije, namena, zaradi katerega mu je bila dana štipendija, ni uresničil iz razlogov na njegovi strani. Nadalje je bilo dogovorjeno, da bo toženec tožeči stranki vrnil dolgovani znesek v dvanajstih obrokih. Toženec je tožeči stranki vrnil zgolj dva obroka, zato tožeči stranki dolguje še vtoževano razliko (1050. čl OZ).
Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba ni bila sklenjena neodvisno od koncesije in da ima prodajna podlaga poleg tipične podlage (prenos lastninske pravice na nepremičnini proti plačilu) tudi atipično (to je izvedbo koncesije na podlagi koncesijske pogodbe), je ob povedanem pravilen. Vse doslej povedano pa pomeni, da je prodajna pogodba ob sklenitvi sicer imela podlago (koncesijska pogodba je bila sklenjena), vendar se je ta podlaga kasneje izjalovila. Posledica kasnejše neuresničitve poslovne podlage pa ni ničnost pravnega posla, temveč tak pravni položaj na učinkovanje pogodbe in na obstoj pravic in obveznosti iz te pogodbe ne vpliva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je v spornem času zaposlovala več kot 300 ljudi, zato je dolžnost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev po določbi prvega odstavka 96. člena ZDR obstajala za primer, če ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postalo nepotrebno 30 delavcev ali če ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju treh mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odstavek 96. čl. ZDR). Tožena stranka je v celotnem letu 2012 odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov podala 27 delavcem, v času od 3. 9. 2012 do 3. 10. 2012 (obdobje 30 dni) pa 25 delavcem, zato obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev po 1. odstavku 96. člena ZDR ni obstajala.
V zvezi z 2. odstavkom 96. člena ZDR je sodna praksa izoblikovala stališče da gre za „varovalko“ pred tem, da bi delodajalec v obdobju 30 dni odpovedal pogodbe o zaposlitvi, nato pa z odpuščanji nadaljeval tako, da ne bi nikoli odpovedal pogodb tolikšnemu številu delavcev, kot jih določa prvi odstavek 96. člena ZDR. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 96. člena ZDR, če delodajalec odpoved takemu številu delavcev, ki ne dosega števila iz 1. odstavka 96. člena ZDR, poda naenkrat in nato z odpuščanji v treh mesecih ne nadaljuje, zato delodajalec ni dolžan izdelati programa razreševanja presežnih delavcev. V konkretnem primeru gre za drugačno dejansko stanje, saj je delodajalec (tožena stranka) delavce iz poslovnega razloga odpuščal postopoma: enega 3. 9. 2012, tožnico 10. 9. 2012, nato 28. 9. 2012 še 19 delavcev, 1. 10. 2012 enega delavca, 2. 10. 2012 enega delavca ter 3. 10. 2012 dva delavca, skupaj 25 delavcev. Glede na navedeno je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka v konkretnem primeru ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev (po 2. odst. 96. čl. ZDR).
Res je sicer, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da ZZK-1 v prehodnih in končnih določbah ni posebej določal, kateri predpis se uporablja za vložitev izbrisne tožbe za vpis, ki je bil opravljen pred veljavnostjo ZZK-1, v času, ko je veljal triletni prekluzivni rok, vendar pa sta tako teorija kot tudi večinska sodna praksa štela, da prekluzivni rok, ki ga je določal drugi odstavek 102. člena ZZK ne velja, ker gre za nepravo retroaktivnost zakona, ki načeloma ni prepovedana.
Tožnik je pri sodišču podal vlogo, v kateri je navedel, da je pravno neuk ter sodišče prosil, da razsodi in upošteva pravice, pridobljene iz naslova invalidnosti III. kategorije, ki mu pripadajo, pa v odločbah ZPIZ niso bile upoštevane. Te odločbe je priložil ter prosil, da se mu ponovno odmeri pokojnina z upoštevanjem vseh dejavnikov, pridobljenih pravic iz naslova invalidnosti, z dnem nastanka invalidnosti. Glede na takšno nerazumljivo vlogo je sodišče prve stopnje tožniku naložilo, da naj pojasni namen svoje vloge, česar ni storil in mu tudi naložilo, da predloži še en izvod vloge s prilogami za nasprotno stranko in ga tudi opozorilo, da bo sodišče njegovo vlogo zavrglo v kolikor ne bo ravnal po sklepu. Ker tožnik vloge ni popravil ali dopolnil tako, da je primerna za obravnavo, jo je bilo potrebno zavreči (5. odst. 108. čl ZPP).
ZIZ člen 15, 34, 34/3, 53, 53/1, 53/3, 57, 58, 58/4, 169. ZPP člen 337, 337/1.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - odlog izvršbe - obročno odplačilo dolga - nedopustna pritožbena novota
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ima dolžnik pravico do ugovora z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe (načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996), pri čemer mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ).
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 354. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2.
izvršilni postopek - osebni stečaj - terjatev, nastala pozačetku osebnega stečaja
Upnik je v obravnavani izvršilni zadevi predlagal izvršbo za plačilo okoljskih dajatev, kanalščin in čiščenja, terjatve pa se nanašajo na obdobje po začetku osebnega stečaja. ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za takšne terjatve, in ker te ne spadajo med izjeme, ki jih določa drugi odstavek 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi, je sodišča prve stopnje z izdajo le tega zmotno uporabilo materialno pravo.
Veljavna določila pravdnega postopka ne poznajo nobenih pravil o dokazni moči posameznih dokazov. V našem pravdnem postopku je vpeljana prosta dokazna ocena (8. člen ZPP).
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - Zoisova štipendija - pasivna legitimacija
Določba 81. člena ZPP se nanaša na postopek, če manjka sposobnost biti stranka v pravdi. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, to je predpostavka dopustnosti tožbe. Če sodišče bodisi po uradni dolžnosti ali na pobudo strank ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da pomanjkljivosti odpraviti, potem zahteva najprej od tožnika, da popravi v tožbi, kar je treba ali da ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki ima sposobnost biti stranka v pravdi. Le če se pomanjkljivosti ne da odpraviti, sodišče tožbo zavrže.
Vprašanje pasivne (in tudi aktivne) legitimacije se presoja v materialnem smislu, ne po procesnem, ker tožniku ne pripada zatrjevana pravica (aktivno) in ne zoper tega toženca (pasivno). Če se v pravdi izkaže, da tožnik ni upnik in da toženec ni dolžnik, obdržita tožnik in toženec procesni položaj strank, le vsebina sodbe je drugačna, ker se tožbeni zahtevek zavrne. Stvarna legitimacija (in tudi pravdno upravičenje) nam povesta, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, tudi prava stranka.
ZIZ člen 260, 263, 263/1, 263/2, 264, 264/2. ZFPPIPP člen 46, 131, 131/1, 132, 132/3.
predhodna odredba - ločitvena pravica - zastavna pravica - vpliv začetka stečajnega postopka na že začet izvršilni postopek - izrek odločbe
Predhodna odredba je zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvari časovno omejeno zastavno pravico. Zastavna pravica preneha, če odločba, ne postane izvršljiva ali ko postane gotovo, da sploh ne bo mogla postati izvršljiva.
Po začetku stečajnega postopka zoper toženo stranko ni več dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, že pred začetkom stečaja začetih izvršilnih postopkov pa praviloma ni dovoljeno nadaljevati.