OZ člen 507, 508, 508/3, 512, 512/1, 513. SPZ-1 člen 124. SZ-1 člen 178, 178/5. ZPP člen 111, 111/3, 185, 185/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 228, 228/4.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zakonita predkupna pravica - obvezna položitev kupnine - razveljavitev prodajne pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - dobra vera - izpodbojna tožba - prekluzivni subjektivni rok - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Dan izvedbe zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na tretjega toženca, torej pravno veljavni prenos lastninske pravice na tretjega, v konkretnem primeru sicer ne predstavlja dejstva, ki pomeni začetek teka subjektivnega roka, je pa to vsekakor dan, od katerega naprej bi predkupni upravičenec zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo in v pravice, ki iz nje izhajajo, neuspešno uveljavljal, da z obstojem izpodbojnega dejstva ni mogel biti seznanjen oziroma mu je bil ta neznan.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005626
SPZ člen 105. SZ-1 člen 23.
splošni skupni del - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž
Predlagani vpis parcele xxx kot skupnega dela večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž ni dovoljen, ker zanj v veljavni zakonodaji ni podlage.
pravnomočnost sklepa o vpisu - pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - pomotni vpis - izpodbojna tožba
Najpomembnejše načelo zemljiškoknjižnega prava je načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ugovor zoper pravnomočni sklep o vpisu ni dopusten ne glede na to, da sklep o vpisu pritožnikom ni bil vročen in da slednji izkazujejo pravni interes za udeležbo v pravnomočno zaključenem postopku.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0078305
ZGD-1 člen 479, 479/1. ZIZ člen 270.
stvarni vložek – vrednost stvarnega vložka - prevzem osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo – škoda zaradi precenjenega stvarnega vložka – začasna odredba
Čeprav ZGD-1 za d.o.o. tega posebej ne določa tako kot za d.d., je treba šteti, da ni dovoljeno prevzeti osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo. Če je vrednost stvarnega vložka precenjena, potem dejansko zagotovljeno premoženje ne ustreza višini prevzetega osnovnega vložka, kar je v nasprotju z načelom zagotovitve osnovnega kapitala.
Vrednost stvarnega vložka mora v celoti pokriti višino prevzetega osnovnega vložka. Že okoliščina, da so vložki precenjeni, pomeni pravno priznano obliko škode, za katero odgovarjajo družbeniki in poslovodja. Dejstvo, da ima družba precenjen stvarni vložek, predstavlja zanjo škodo samo po sebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069672
OZ člen 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 213.
gradbena pogodba – klavzula „ključ v roke“ - nepredvidena dela – presežna dela – zavrnitev dokaznega predloga
Tudi v primeru, da je šlo presežno delo - tožeča stranka namreč trdi, da to s pogodbo ni bilo predvideno, niti ni bilo navedeno v popisu del, ki je sestavni del pogodbe, tožeča stranka sama nosi strošek prestavitve SN kabla zato, ker je podpisala pogodbo s klavzulo „ključ v roke“, ni pa izkazala, da je bil izven tega določila za prestavitev SN kabla dosežen drugačen dogovor.
ZFPPIPP člen 131, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/3.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda roka za prijavo izločitvene pravice – prenehanje izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice – zavarovanje z začasno odredbo
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka 299. člena, izločitvena pravica preneha le v primeru, če upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, s tem, da lahko upnik zahteva, da se mu plača znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo
obličnost pogodb – naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Tožena stranka je zatrjevala ustni dogovor med strankama, ki ga materialno pravo v načelu dopušča. Vendar pa se šteje, če se stranki za obličnost odločita, da sta to storili zaradi njunega obojestranskega interesa, ki je predvsem v lažjem in enostavnejšem dokazovanju njune pogodbene volje. Četudi zakon ne prepoveduje niti hkratnih niti poznejših ustnih dogovorov k pisni pogodbi, je takšna dvojnost neobičajna in sama po sebi terja neko razumno pojasnilo.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve.
Tožena stranka bi morala določno pojasniti vsebino ustnih dogovorov, da se bodo obveznosti zaprle s kompenzacijami, še zlasti kdo, s kom in kdaj konkretno se je to dogovoril ter za kakšne (konkretne) kompenzacije naj bi sploh šlo.
vagonska zamudnina kot vrsta odškodnine – razlaga pogodbe – neupravičena obogatitev
Vagonska zamudnina po vsebini ne sodi med prevozne stroške, ki se jih je s pogodbo zavezala plačati tožena stranka. Okoliščina, da sedaj veljavni CIM ne določa več „odškodnine za izgubljeni čas“, na pravilnost materialnopravnega stališča, da je zamudnina (kljub temu) vrsta odškodnine, nima nobenega vpliva.
družbena lastnina s pravico uporabe – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitev lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – odplačni način pridobitve – imetnik lastninske pravice – lovska družina – načelo vestnosti in poštenja
Iz vidika predpisov, ki urejajo oziroma so urejali pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah (ZTLR in SPZ pa tudi pred tem veljavnih določil ODZ), ni bilo ovir, da toženka na spornih nepremičninah ne bi mogla pridobiti lastninske pravice, vendar je kljub zakonski dopustnosti bila v zemljiško knjigo na spornih nepremičninah vpisana družbena lastnina s pravico uporabe na toženo stranko.
SZ člen 9, 9/1. ZPP člen 44, 44/3, 213. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
pravica uporabe – funkcionalno zemljišče – redna raba nepremičnine – nameni rabe – obseg zemljišča – primeren dokazni predlog – vrednost spora – odvetniška nagrada
V skladu s predpisi se je pravica uporabe raztezala le na tisto zemljišče, ki je bilo nujno za redno koriščenje stavbe, in ni bila neposredno vezana na parcelo, na kateri je stavba stala. Zemljišče v obsegu le 82 m2, ki obsega pot do objekta, prostor za shranjevanje predmetov, ki služijo stanovalcem ter zelenico z okrasnim cvetjem, ustreza namenu redne rabe stavbe kot ga določa SZ.
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes (ne interes stranke, kateri se je pridružil). Ta mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Intervencijski interes je dolžan tisti, ki ima interes po udeležbi v pravdnem postopku med pravdnima strankama, obrazložiti in ga po potrebi verjetno izkazati.
pridobitev lastninske pravice - protiknjižno priposestvovanje
Protiknjižno priposestvovanje je priposestvovanje nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a jo priposestvuje oseba, ki ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – doplačilo takse za redni postopek – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – ustavna odločba
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13-17 dne 10. 10. 2013 na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 v tej zadevi ne vpliva, saj ne gre za oprostitev sodne takse za postopek o pritožbah.
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 2, 33, 72, 72/2, 72/3. ZZadr člen 74, 74/1, 74/2.
imetnik pravice uporabe - družbena lastnina - podržavljena kmetijska zemljišča in gozdovi - izjema odplačnosti pridobitve nepremičnine - lovska organizacija - dobroverni in zakoniti posestnik - priposestvovanje
Iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1986 izhaja, da je tožena stranka predmetne nepremičnine kupila in prevzela z dovoljenjem vknjižbe družbene lastnine in pravice uporabe. Res je, da sporne nepremičnine pred sklenitvijo pogodbe niso bile v družbeni lastnini, vendar so to, z vpisom glede na zemljiškoknjižni predlog same toženke in glede na vsebino kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi, „postale“.
OZ člen 458, 459, 460, 462, 465, 494. ZPP člen 7. Ustava RS člen 22.
prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - delni umik tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic
Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno opisalo na 8, 9 in 10 strani sodbe in jih pritožbeno sodišče sprejema, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepa, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako.
Ker se plačilni nalog ni nanašal na ugovor, ampak na pritožbo, je sodišče storilo uveljavljano relativno bistveno postopkovno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.